Ministrstvo za okolje in prostor je, kot so ta teden zapisali v odgovoru na poslansko vpra\u0161anje, zadnjih \u0161est mesecev iskalo re\u0161itve za ravnanje z blatom s komunalnih \u010distilnih naprav. Med drugim je izvedlo ve\u010d sestankov z dele\u017eniki, ki ponujajo vrsto tehnolo\u0161kih re\u0161itev s podro\u010dja obdelave tega blata, od 69 izvajalcev javne slu\u017ebe odvajanja in \u010di\u0161\u010denja odpadnih voda, ki so upravljavci komunalne \u010distilne naprave, opremljene za obdelavo blata, pa je pridobilo dodatne podatke o koli\u010dini in kvaliteti te surovine.<\/p>\n
Trenutno za komunalno blato obstaja ve\u010d mo\u017enih re\u0161itev, pri katerih imajo ponudniki \u0161e proste zmogljivosti: to so namensko kompostiranje (15.000 ton), su\u0161enje mehansko dehidriranega blata (19.000 ton), sose\u017eig (\u017ee dogovorjene kvote), uporaba v kmetijstvu kot gnojilo (koli\u010dina bo ocenjena glede na kvaliteto blata) in skladi\u0161\u010denje pri izvirnemu povzro\u010ditelju odpadkov in predelovalcu biolo\u0161ko razgradljivih odpadkov.<\/p>\n
V skladu z operativnim programom ravnanja za odpadki je sicer predvidenih ve\u010d mo\u017enosti obdelave blat (in onesna\u017eenih blat) iz komunalnih in skupnih \u010distilnih naprav. Kratkoro\u010dna re\u0161itve so \u010dezmejno po\u0161iljanje, termi\u010dna obdelava (sose\u017eig v Sloveniji) ter obdelava v bioplinarnah oz. kompostarnah. Ministrstvo izpostavlja tudi pogojno uporabo na kmetijskih zemlji\u0161\u010dih, uporabo na nekmetijskih zemlji\u0161\u010dih, pripravo umetno pripravljene zemljine in podobno.<\/p>\n
Dolgoro\u010dne re\u0161itve pa so na eni strani urejanje na izvoru, denimo z zmanj\u0161evanjem onesna\u017eenosti blata, ter termi\u010dna obdelava, torej se\u017eig. Ta bi lahko potekal v novozgrajeni napravi za termi\u010dno obdelavo odpadkov ali taki napravi zgolj za obdelavo blata.<\/p>\n
Na vpra\u0161anje, ali ministrstvo podpira idejo, da se te\u017eave re\u0161ijo z energetsko izrabo, torej da se iz blata pridela alternativno trdno gorivo, so odgovorili pritrdilno. “Vendar v Sloveniji velik del blata s komunalnih \u010distilnih naprav ne dosega zadostne kvalitete,” so opozorili.<\/p>\n
Za uporabo v kmetijstvu mora medtem blato izpolnjevati kriterije glede vsebnosti te\u017ekih kovin. “Zaradi naravnih danosti in samega na\u010dina gradenj komunalnih in skupnih \u010distilnih naprav je v Sloveniji velik del blata neprimeren za uporabo kot gnojilo v kmetijstvu,” so dodali.<\/p>\n
Ministrstvo je sicer \u017ee decembra preverjalo morebitne proste kapacitete obstoje\u010dih kompostarn oz. predelovalcev biolo\u0161ko razgradljivih odpadkov za predelavo blata. Tako blato bi denimo lahko uporabili za rekultivacijo glinokopov, kamnolomov, degradiranih industrijskih obmo\u010dij ali opu\u0161\u010denih industrijskih povr\u0161in in odlagali\u0161\u010d odpadkov. Kaj so ugotovili, niso navedli.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Ministrstvo za okolje in prostor je naklonjeno ideji, da se iz blata iz komunalnih in skupnih \u010distilnih naprav pridela alternativno trdo gorivo. A velik del blata v Sloveniji ni zadostne kakovosti, so zapisali v odgovoru na poslansko vpra\u0161anje Du\u0161ana \u0160i\u0161ka (SNS).<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":417164,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[2171,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n