Glede na napovedi je Jan\u0161o podprlo 47 poslancev strank nove koalicije, torej vsi, razen poslanca SMC Janija M\u00f6derndorferja, predvidoma sta ga podprla tudi poslanca narodnih skupnosti, trije glasovi pa so najverjetneje pri\u0161li iz poslanske skupine SNS. Poslanci SAB glasovnic niso prevzeli.<\/p>\n
Jan\u0161a se je v nagovoru po zaprisegi v DZ zahvalil za zaupanje. Kot je dejal, se zavedajo, da so pred njimi pomembni izzivi, hkrati pa so prepri\u010dani, da so te izzive z odgovornim upravljanjem dr\u017eave in s povezovalno politiko sposobni premagati. “Danes je bil storjen prvi korak, pri\u010dakujem, da bom lahko v relativno kratkem \u010dasu pred ta visoki zbor prinesel tudi kandidatno listo za novo vlado,” je \u0161e dodal. Imenovanje ministrov mora sicer Jan\u0161a predlagati najpozneje v 15 dneh.<\/p>\n
Pri tem je izrazil upanje, da bo lista ministrskih kandidatov kakovostna, v SDS pa bodo zagotovo predlagali ljudi z izku\u0161njami. Prav tako bo ob predlo\u017eitvi kandidatne liste razgrnil program, ki bo nastal na osnovi podpisane koalicijske pogodbe. V njem bodo po Jan\u0161evih besedah konkretni ukrepi, ki bodo odgovorili na izzive, ki so pred nami.<\/p>\n
V uvodni predstavitvi smernic za oblikovanje nove vlade pa je izpostavil, da so stranke nove koalicije v koalicijski pogodbi izhajale iz aktualnega polo\u017eaja v Sloveniji oziroma dejstva, da je dosedanji premier Marjan \u0160arec s svojim odstopom povzro\u010dil vladno krizo.<\/p>\n
Spomnil je na dejstvo, da sta pred novo vlado le dobri dve leti mandata. Zato so v ospredje postavili tisto, kar jih zdru\u017euje in povezuje, za odgovore na aktualne izzive pa bodo posku\u0161ali iskati soglasje. Pri tem je napovedal, da bodo k oblikovanju re\u0161itev povabili tudi opozicijo in poslanca narodnih manj\u0161in.<\/p>\n
Med programskimi cilji je izpostavil debirokratizacijo, decentralizacijo in ustanovitev demografskega sklada. Napovedal je tudi ustvarjanje okolja za gospodarski razcvet. Glede migracij je med drugim izpostavil, da se dr\u017eava ne bo prilagajala pri\u0161lekom, ampak pri\u010dakuje, da se bodo oni nam. Dobrodo\u0161li pa da so tisti, ki jih povabimo ali ki potrebujejo pomo\u010d. Opozoril, da je v dr\u017eavi, ki ima javno zdravstvo in javno \u0161olstvo, potrebna konkurenca, ki zagotavlja kakovost.<\/p>\n
Podporo Jan\u0161evi mandatarski kandidaturi so napovedale stranke prihodnje vladne koalicije, odlo\u010ditev za sodelovanje v novi vladi pa so pojasnjevale z \u017eeljo, da delujejo za blaginjo Slovenije. Kar nekaj kritik pa je, tudi iz DeSUS in SMC, letelo na ra\u010dun odhajajo\u010dega premierja Marjana \u0160arca.<\/p>\n
Novega mandatarja sta podprla tudi poslanca narodnih manj\u0161in, v SNS pa se o podpori Jan\u0161i javno niso izrekli, se pa strinjajo z nekaterimi usmeritvami prihodnje vlade.<\/p>\n
Po drugi strani so mu podporo odrekli v LM\u0160, SD, Levici in SAB, strankah prihodnje opozicije. Pri tem so bili kriti\u010dni predvsem do Jan\u0161evih preteklih ravnanj in mu o\u010ditali destruktivno, izklju\u010dujo\u010do in nestrpno politiko.<\/p>\n
Bodice pa so usmerjali tudi v SMC in DeSUS, ki sta po njihovih opozorilih v Jan\u0161evo koalicijo vstopili kljub druga\u010dnim obljubam volivcem pred zadnjimi volitvami. V teh dveh strankah pa so krivdo za nastanek sedanje situacije pripisovali predvsem odhajajo\u010demu premierju \u0160arcu. Tudi sicer so si stranke dosedanje koalicije med seboj izmenjevale o\u010ditke o krivdi za padec vlade in nastanek nove koalicije.<\/p>\n
Dr\u017eavni zbor je Janezu Jan\u0161i danes podelil tretji premierski mandat. Prvi\u010d se je na \u010delo vlade zavihtel decembra 2004, vlada pa je \u0161tiriletni mandat dokon\u010dala v nespremenjeni koalicijski sestavi. Druga Jan\u0161eva vlada pa je delovala od februarja 2012 do marca 2013, ko je propadla, ker so iz nje izstopile tri koalicijske partnerice.<\/p>\n
Nova prilo\u017enost, da poskusi oblikovati vladno koalicijo, se je SDS tako ponudila po odstopu Marjana \u0160arca, ki je od zadnjih dr\u017eavnozborskih volitev vodil manj\u0161insko vlado. \u010ceprav je SDS na volitvah 3. junija 2018 slavila kot relativna zmagovalka, tedaj Jan\u0161i koalicije ni uspelo oblikovati, saj je ve\u010dina strank, tudi SMC in DeSUS zavra\u010dala sodelovanje z njim. Obe stranki sta od tedaj zamenjali svoja vodstva.<\/p>\n
Prvaki SDS, SMC, NSi in DeSUS so koalicijsko pogodbo podpisali pribli\u017eno mesec dni po \u0160ar\u010devem odstopu, prej\u0161nji torek, dan zatem pa je predsednik republike Borut Pahor dr\u017eavnemu zboru Jan\u0161o predlagal za novega predsednika vlade.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Predsednik SDS Janez Jan\u0161a je v dr\u017eavnem zboru na tajnem glasovanju dobil mandat za sestavo nove vlade. Podprlo ga je 52 poslancev, 31 jih je glasovalo proti, ena glasovnica je bila neveljavna. Po izvolitvi je \u017ee prisegel kot novi predsednik vlade.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":395467,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[5845,4632,1595,6249],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n