Slovenija, ki od 2014 bele\u017ei trdno gospodarsko rast – ta se je v 2017 pribli\u017eala celo petim odstotkom – se tako zadnja leta spet po\u010dasi pribli\u017euje povpre\u010dni razvitosti EU. V 2016, 2017 in 2018 je zaostanek za povpre\u010dnim BDP na prebivalca v PPS na leto zmanj\u0161evala za dve odstotni to\u010dki.<\/p>\n
Razlika v povpre\u010dni razvitosti med Zahodno in Vzhodno Slovenijo se medtem celo pove\u010duje. \u010ce je v 2017 npr. Zahodna Slovenija dosegala 102 odstotka povpre\u010dja EU, Vzhodna Slovenija pa 70 odstotkov, sta bili predlani \u0161tevilki pri 105 in 72 odstotkih.<\/p>\n
Slovenski BDP na prebivalca je sicer po podatkih Eurostata leta 2018 dosegel 22.100 evrov oz. 26.400 PPS. Razdeljeno na regije je Zahodna Slovenija ustvarila 26.500 evrov oz. 31.600 PPS, Vzhodna Slovenija pa 18.100 evrov oz. 21.700 PPS.<\/p>\n
Razlike v razvitosti med regijami v EU so sicer \u0161e naprej zelo velike. Najni\u017eji dele\u017e povpre\u010dja sedemindvajseterice, ki je bil v 2018 pri 30.200 evrih in prav toliko PPS, je dosegal francoski \u010dezmorski departma Mayotte v Indijskem oceanu ob obali Afrike, kjer je skoraj polovica prebivalstva mlaj\u0161ega od 15 let. Tam je bil BDP na prebivalca v PPS pri 30 odstotkih povpre\u010dja EU. Sledile so tri bolgarske regije, severozahodna (34 odstotkov), severno-osrednja (35 odstotkov) in ju\u017eno-osrednja (36 odstotkov).<\/p>\n
Najvi\u0161ji BDP na prebivalca glede na povpre\u010dje ima po izstopu Zdru\u017eenega kraljestva iz EU – ob upo\u0161tevanju te dr\u017eave je namre\u010d dale\u010d najvi\u0161ji BDP na prebivalca bele\u017eil o\u017eji London – Luksemburg (263 odstotkov povpre\u010dja EU), sledijo tri irske regije: ju\u017ena Irska (225 odstotkov) ter vzhodna in srednja Irska (210 odstotkov).<\/p>\n
Nad 200 odstotkov povpre\u010dja EU je v 2018 bele\u017eila \u0161e bruseljska regija (203 odstotkov), sledita Hamburg (197 odstotkov) in Praga (192 odstotkov).<\/p>\n
Vnovi\u010dno postopno razvojno dohitevanje povpre\u010dja EU ima za Slovenijo tudi posledice pri delitvi sredstev iz prora\u010duna EU. Zaradi uporabe novej\u0161ih statisti\u010dnih podatkov kot doslej (za obdobje 2015-2017) je namre\u010d v zadnjih pogajalskih okvirih za ve\u010dletni prora\u010dun 2021-2027 za Slovenijo predviden \u0161e ve\u010dji upad kohezijskih sredstev od prvotnih predlogov Evropske komisije.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Slovenski bruto doma\u010di proizvod (BDP) na prebivalca, izra\u017een v standardih kupne mo\u010di (PPS), je leta 2018 dosegal 87 odstotkov povpre\u010dja EU, kar je dve odstotni to\u010dki ve\u010d kot v 2017. Zahodna Slovenija je dosegla 105 odstotkov povpre\u010dja, Vzhodna Slovenija pa 72 odstotkov, je razvidno iz podatkov evropskega statisti\u010dnega urada Eurostat.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":416611,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[6426,6307,2391,1595],"source":[4511],"supertag":[7541],"acf":[],"yoast_head":"\n