Gripa in covid-19 imata nekaj podobnih lastnosti. Pri obeh virusa povzro\u010data bolezen dihal z razli\u010dnimi poteki – bolezen lahko poteka brez simptomov ali pa je celo smrtna. Pri obeh boleznih se povzro\u010ditelj \u0161iri kaplji\u010dno, torej pri govorjenju, ka\u0161lju ali neposrednem stiku. Zato se proti oku\u017ebi borimo z dobro higieno rok, ka\u0161ljanjem v rokav ali rob\u010dek ter izogibanjem stikom z oku\u017eenimi.<\/p>\n
Obstaja pa tudi kar nekaj razlik. Med drugim se virus influence, ki povzro\u010da gripo, \u0161iri hitreje od novega koronavirusa sars-cov-2. Interval med dvema oku\u017ebama pri influenci je pribli\u017eno tri dni, pri novemu koronavirusu pa med pet in \u0161est dni. Pri gripi se lahko osebe z virusom oku\u017eijo \u017ee ve\u010d dni pred nastopom prvih simptomov pri obolelem, pri novem koronavirusu so zaznali oku\u017ebe do najve\u010d 48 ur pred nastopom simptomov, ampak je to zelo redko in tako ne pripomore k okrepljenem \u0161irjenju oku\u017eb.<\/p>\n
Po podatkih WHO je stopnja ku\u017enosti z novim koronavirusom ena proti dva oz. dva in pol, kar pomeni, da se lahko od enega \u010dloveka oku\u017eita ve\u010d kot dva druga, kar je ve\u010d kot pri influenci. Pri WHO sicer opozarjajo, da je zaradi razli\u010dnih vzrokov in drugih vplivov to te\u017eko primerljivo.<\/p>\n
Ve\u010dje pa so razlike med boleznima pri otrocih. Ti so namre\u010d pomemben dejavnik pri \u0161irjenju influence, ne pa tudi pri povzro\u010ditelju covida-19, ka\u017eejo dosedanje analize primerov. Za covidom-19 namre\u010d zboli precej manj otrok kot odraslih in le redko razvijejo opazne simptome. Glede na za\u010dasne ugotovitve se otroci z novim virusom oku\u017eijo predvsem pri odraslih, obratno pa zelo redko.<\/p>\n
Je pa pri covidu-19 precej ve\u010d te\u017ejih primerov v primerjavi z gripo. Okoli 15 odstotkov primerov bolezni je tako hudih, da potrebujejo bolniki dodatno oskrbo s kisikom, okoli pet odstotkov pa jih potrebuje umetno dihanje. Tudi stopnja smrtnosti je vi\u0161ja, \u010deprav to\u010dnih podatkov o tem \u0161e ni. Na smrtnost sicer vpliva tudi dostop do zdravstvene oskrbe.<\/p>\n
Pri gripi za rizi\u010dne skupine veljajo otroci, nose\u010dnice in starej\u0161i ter osebe s kroni\u010dnimi boleznimi ali oslabljenim imunskim sistemom. Pri covidu-19 glede na trenutne ugotovitve otroci in nose\u010dnice ne sodijo med rizi\u010dne skupine.<\/p>\n
Razlike so tudi v prepre\u010devanju oku\u017ebe in zdravljenju. Za gripo namre\u010d kljub letnim mutacijam influence obstajajo cepiva in zdravila, za covid-19 pa \u0161e ne. Trenutno sicer razvijajo okoli 20 cepiv.<\/p>\n
Nova bolezen je podobna tudi sarsu. Glede na ugotovitve izrednega profesorja na medicinski univerzi v ameri\u0161kem Marylandu Matthewa B. Friemana v zgodnji fazi oku\u017ebe virus napade celice v plju\u010dih. Osrednjega pomena so tiste celice z izrastki oz. migetalke in tiste, ki izlo\u010dajo sluz oz. mukus, ki se ujame na migetalkah. Sluz \u0161\u010diti plju\u010dno tkivo pred povzro\u010ditelji bolezni in zagotavlja, da se dihala ne izsu\u0161ijo. Migetalke pa sluz premetavajo in odstranjujejo ostanke, kot so na primer virusi, je nedavno poro\u010dala revija National Geographic.<\/p>\n
Frieman je pojasnil, da je sars ubijal migetalke, mrtve celice pa so se nato kopi\u010dile v dihalih obolelih, verjame pa, da se podobno dogaja s covidom-19. Iz za\u010detnih \u0161tudij je namre\u010d razvidno, da oboleli razvijejo plju\u010dnico v obeh plju\u010dnih krilih, med simptomi pa je tudi zadihanost.<\/p>\n
Zaradi prisotnosti virusa se \u017eeli telo obraniti in v drugi fazi poplavi plju\u010da z imunskimi celicami, ki sku\u0161ajo odpraviti nevarnost. Obi\u010dajno se te celice osredoto\u010dijo samo na obolela obmo\u010dja, ampak lahko tudi pretiravajo in napadejo vse na svoji poti, tudi zdravo tkivo. S tem nastane \u0161e dodatna \u0161koda in plju\u010dnica se okrepi. V tretji fazi pa se nadaljuje \u0161koda na plju\u010dih, kar lahko vodi v odpoved dihanja. \u010ceprav oboleli morda ne umre, bolezen za seboj pusti dolgotrajne posledice in \u0161kodo na plju\u010dih. Tovrstno dolgotrajno vnetje naj bi po ugotovitvah Friemana povzro\u010dal tudi covid-19.<\/p>\n
V najslab\u0161em primeru se sicer plju\u010da obolelih napolnijo s teko\u010dino in ne morejo dihati, je \u0161e pojasnil glede poteka bolezni.<\/p>\n
V primeru sarsa in mersa je \u010detrtina obolelih imela tudi diarejo, ni pa \u0161e jasno, ali so prebavne motnje tudi mo\u010dan simptom covida-19. \u0160e vedno ni niti potrjeno, ali se virus \u0161iri prek fekalij, \u010deprav so ga tam v nekaterih primerih zaznali. Prav tako ni potrjeno, kaj novi koronavirus naredi krvnemu obtoku, \u0161e pi\u0161e National Geographic.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Ob omenjanju novega koronavirusa se izbruh pogosto primerja z vsakoletnimi epidemijami gripe. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je tako naredila primerjavo covida-19 in gripe. Strokovnjaki so sicer opozorili tudi na podobnosti s sarsom.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":415671,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[15898,1628,15632,15619],"source":[4511],"supertag":[6103],"acf":[],"yoast_head":"\n