God sv. Gregorja je za godom sv. Valentina in pustom po ljudskem izro\u010dilu \u0161e eden od dni, ki napovedujejo prihod pomladi. 12. marec je bil po starem julijanskem koledarju celo prvi pomladni dan. Z uvedbo gregorijanskega koledarja, ki ga je vpeljal pape\u017e Gregor XIII. in je na slovenskem obmo\u010dju v uporabi od leta 1584, pa se je ta premaknil za deset dni.<\/p>\n
Gregorjevo na Slovenskem velja tudi za praznik zaljubljencev ali praznik, ko se pti\u010dki \u017eenijo. \u010cas okoli pomladanskega enakono\u010dja je, tako kot \u010das okoli jesenskega enakono\u010dja ter najdalj\u0161ega in najkraj\u0161ega dneva v letu, v kulturni dedi\u0161\u010dini zelo pomemben, na kar ka\u017eejo \u0161tevilne \u0161ege.<\/p>\n
V obrtni\u0161kih in delavskih krajih na Gorenjskem so \u0161e v za\u010detku 20. stoletja po potokih spu\u0161\u010dali kose lesa z gore\u010dimi oblanci, pozneje pa z gore\u010do sve\u010do. S tem so sporo\u010dili, da bodo odslej lahko dlje \u010dasa delali pri dnevni svetlobi. Med svetovnima vojnama so \u0161ego prevzeli otroci in po vodi za\u010deli spu\u0161\u010dati lesena ali papirna plovila z gore\u010dimi sve\u010dami.<\/p>\n
Kot pojasnjuje avtor knjige o gregorjevem Bojan Knific, je \u0161ega najbolj poznana na Slovenskem, zlasti v Tr\u017ei\u010du, Kropi, Kamni Gorici in \u017deleznikih. V zadnjih letih se na predve\u010der gregorjevega \u0161ega vra\u010da v \u0161tevilne kraje po Sloveniji, hkrati pa ostaja doma v starih \u017eelezarskih krajih Kropi in Kamni Gorici, kjer v ve\u010dstoletni zgodovini nikoli ni zamrla.<\/p>\n
V Kropi otroci ob mraku spu\u0161\u010dajo bar\u010dice na Bajerju nekdanje spodnje fu\u017eine, v Kamni Gorici pa po enem od \u0161tevilnih vodnih kanalov v sredi\u0161\u010du vasi. Bar\u010dice, ki jih vr\u017eejo v vodo, so pravzaprav hi\u0161ice, cerkvice, fu\u017einice, kozolci in razli\u010dne umetni\u0161ke stvaritve iz papirja, kartona in lesa. Vsem je skupno, da jih razsvetljujejo sve\u010de. V Kropi in Kamni Gorici so poznane kot bar\u010dice, v drugih krajih kot gregor\u010dki.<\/p>\n
Bogato tradicijo na tem podro\u010dju ima tudi Tr\u017ei\u010d, saj je “vu\u010d u vodo” \u0161ega, ki je neko\u010d \u017eivela med tr\u017ei\u0161kimi \u010devljarji. V Tr\u017ei\u010du danes \u010devljarskih vajencev ni ve\u010d, zato pa \u0161ego vsako leto obujajo \u0161olski in vrt\u010devski otroci, ki na predve\u010der gregorjevega svoje hi\u0161ice, opremljene s sve\u010do, spustijo po Tr\u017ei\u0161ki Bistrici.<\/p>\n
Podobne prireditve pripravljajo tudi ponekod drugod po Sloveniji, a so bile letos zaradi ukrepov za zajezitev \u0161irjenja koronavirusa \u0161tevilne odpovedane ali pa okrnjene. Prestavljen je bil tudi 26. Gregorjev sejem, ki bi ta konec tedna moral potekati v Novem mestu, kjer bo tako potekal med 5. in 7. junijem.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V obrtni\u0161kih krajih so v preteklosti dalj\u0161i dan, ko ni bilo ve\u010d treba delati pri lu\u010di, praznovali s spu\u0161\u010danjem lu\u010di po vodi. To \u0161ego na predve\u010der gregorjevega \u0161e vedno ohranjajo, letos pa je bila zaradi koronavirusa okrnjena.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[8147,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n