Njeno pismo objavljamo v celoti.<\/p>\n
“Ob do\u017eivljanju skupne nevarnosti\u00a0\u00a0ve\u010dina\u00a0\u00a0komentatorjev ugotavlja, da je pri\u0161lo v Italiji do premika v javni zavesti. Oglejmo si nekaj primerov.<\/p>\n
Vsi zdravniki brez izjeme ugotavljajo, da se je \u010dez no\u010d nehal agresivni in objestni odnos do zdravstvenega osebja, ki smo ga opa\u017eali zadnjih nekaj let zlasti na urgenci. Bolniki\u00a0\u00a0so za\u010deli zdravnike spo\u0161tljivo nagovarjati, potrpe\u017eljivo \u010dakati v vrsti in na nosilih, ljudje\u00a0\u00a0jim prina\u0161ajo malice, saj vidijo, da delajo no\u010d in dan, se bati zanje. Nekaj dru\u017einskih zdravnikov je namre\u010d \u017ee umrlo, veliko zdravstvenih delavcev je oku\u017eenih. Ljudje so dojeli, kaj pomeni imeti zdravstvo, re\u0161ilce, bolni\u0161ke postelje in aparature za dihanje, nekoga, ki pride, ko ga pokli\u010de\u0161, ko si v nevarnosti. Utihnile so kritike na ra\u010dun gnilega zdravstva, korupcije in privilegijev. Stari in mladi zdravniki sodelujejo, mladi priznavajo, da nimajo izku\u0161enj (vzeli so v slu\u017ebe tiste s sve\u017eo diplomo), primariji in stari zdravniki priznavajo svojo iz\u010drpanost in potrebo po pomo\u010di. Na vratih bolni\u0161nic se prikazujejo listki z zahvalami. Kdaj \u0161e smo to videli?<\/p>\n
Tudi zdravniki se obna\u0161ajo druga\u010de. Izginila je vsaka vzvi\u0161enost. Jasen ob\u010dutek, da jih razmere premagujejo, kar do\u017eivljajo te dni v Bergamu, jih vsako uro postavlja pred lastno nemo\u010d. Ve\u010dina hudih bolnikov je starej\u0161ih, ki zdaj\u00a0\u00a0ne morejo imeti obiskov in ve\u010dina je v teh tednih umrla sama, le zdravnik ali bolni\u0161ka sestra so bili tam. Uvid v ranljivost na\u0161e dru\u017ebe je marsikoga strla. V cerkvah tega mesta \u010dakajo vrste in vrste krst. Te dni je vsake pol ure umrla po ena oseba. Zdravniki in prebivalci so povezani v\u00a0\u00a0soo\u010danju s smrtjo in \u017ealostjo, saj se to dogaja skoraj v vsaki hi\u0161i.<\/p>\n
\u017dupani najhuje oku\u017eenih sredi\u0161\u010d, ki jih vidimo po televiziji, so neprespani, zaskrbljeni in se po\u010dutijo odgovorne, ranljive in zmedene, a so nehali\u00a0\u00a0obto\u017eevati vlado. Skrbijo za svoje ljudi in se borijo za razku\u017eila, postelje in maske, nehali so se va\u017eiti pred televizijskimi kamerami in loviti glasove, kot je navada. \u010ce kaj ne gre, se razburjajo, a ne i\u0161\u010dejo krivca, vedo, da to \u0161kodi vsem.\u00a0\u00a0Negotovi, ali bodo kos nevidnemu valu, ki se jim bli\u017ea, morajo iskati re\u0161itve za osebje, improvizirati \u0161otore in aparature, priklicati zdravnike od kdove kod,\u00a0\u00a0najti izhode za nenehne zaplete,\u00a0 ob\u010dinske domove za ostarele in nepokretne, in nih\u010de ne more zbe\u017eati s polo\u017eaja. Ljudje pri\u010dakujejo re\u0161itve in pametne ukrepe, oni sami pa so pogosto zaskrbljeni zaradi svojih star\u0161ev in sorodnikov, ki so zboleli in so\u00a0\u00a0izolaciji.<\/p>\n
Sploh so v dru\u017ebi trenutno izginile socialne razlike. Bogati in revni so dele\u017eni enake obravnave, obvezne izolacije in prepovedi premikanja. Vsi privilegiji, ki so bili vsakdanja praksa,\u00a0\u00a0so trenutno skopneli.\u00a0Virusa ni mogo\u010de podkupiti.<\/p>\n
Tudi medijski svet je precej druga\u010den. Tisti politiki,\u00a0\u00a0ki so \u017eiveli od pod\u017eiganja sovra\u017enosti in kritik, nimajo prostora, ker to nikogar ne zanima, zato mol\u010dijo. Eden od najbolj objestnih italijanskih novinarjev je prisiljen v izolacijo in je dale\u010d od televizije,\u00a0\u00a0potem ko je tam kraljeval dolga desetletja in ga ni bilo mogo\u010de na noben na\u010din omejiti. Sicer vemo, da bodo okrevali in spet za\u010deli z zdrahami, a pavza je vseeno lepo olaj\u0161anje.<\/p>\n
\u0160e ena zanimivost: italijanski predstavnik pri SZO je povedal, da imajo vrhunski \u0161portniki pogosto o\u0161ibljen imunski sistem in da so nekateri od teh mladih, ki so zboleli, precej hitro pre\u0161li v akutno fazo bolezni. Ljudje, ki se ukvarjajo z rekreacijo in se gibljejo redno, a zmerno, se zdijo odpornej\u0161i.<\/p>\n
V tej zahtevni pavzi imamo\u00a0\u00a0mo\u017enost, da opazujemo, kak\u0161en je svet, \u010de se ljudje pove\u017eejo in po\u010dutijo enake, re\u0161ujejo druge in sebe z odgovornim vedenjem in se odpovedujejo obi\u010dajno nepogre\u0161ljivim opravilom, kot so nakupovanje, prito\u017eevanje, napadalnost\u00a0\u00a0in opravljanje.<\/p>\n
Vemo, v tem \u010dasu so plenilci \u017ee na delu. Mafija ne bo \u010dakala nepripravljena in gospodarski kriminal ima kot obi\u010dajno dobre ideje, da bo izkoristil stisko. A tudi mi imamo dobre ideje in ne \u010dakamo kri\u017eem rok.<\/p>\n
Ne sanjamo, da se gospodarji sveta ganjeno sklanjajo nad trpe\u010de \u010dlove\u0161tvo. Sku\u0161ajmo si zapomniti, kar zdaj vidimo dobrega, ker ne bo trajalo. Svet, ki bi si ga \u017eeleli, in za katerega se lahko vsak dan zavzemamo, je tak, kot ga vidimo danes, \u010de odmislimo bolezen in vse, kar \u0161e pride. Navdu\u0161enje\u00a0 in navdih lahko v\u010dasih prideta potem, ko je najhuj\u0161e mimo, ker nam kon\u010dno postane jasno, v kaj bomo vlagali svoje sile, in jih nehamo zapravljati.<\/p>\n
Takrat se res za\u010dne kaj novega!”<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Po spletu se mno\u017ei\u010dno \u0161iri pismo iz Italije, avtorice Alenke Rebula, ki je opisala, kako je v Italiji pri\u0161lo do premika v javni zavesti.<\/p>\n","protected":false},"author":6,"featured_media":419084,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1091],"tags":[1760,15632],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n