Na severovzhodu Slovenije so ponekod temperature padle tudi na tri stopinje pod ni\u010dlo, ob tem pa je v torek in danes pono\u010di pihal mo\u010dan hladen veter, ki je dodatno hladil zrak in izsu\u0161il povr\u0161ino tal. Tak\u0161ne razmere so ponekod povzro\u010dile \u0161kodo na sadnem drevju, zaradi pomanjkanja padavin in vetra pa je \u017ee nastopila pomladanska su\u0161a.<\/p>\n
Kot je za STA povedal direktor ptujskega kmetijsko-gozdarskega zavoda Andrej Reberni\u0161ek, imajo pri njih skoraj tiso\u010d hektarjev intenzivnih nasadov ko\u0161\u010di\u010dastega sadja, jablan in hru\u0161k, najve\u010djo \u0161kodo pa trenutno ocenjujejo pri breskvah, marelicah in hru\u0161kah, kjer vegetacija traja dlje.<\/p>\n
Po njegovih besedah trenutno te\u017eko govorijo o odstotkih, saj je \u0161kodo najla\u017eje oceniti prvi ali drugi dan po otoplitvi, ko se bolje vidi, kateri cvetovi so pomrznili. Specifika tega vremena je, po njegovem, da bodo najbolj prizadete najbolj\u0161e lege.<\/p>\n
Pri jablanah bo morda ve\u010d te\u017eav pri zgodnej\u0161ih sortah, pri vinogradni\u0161kih povr\u0161inah pa za zdaj ocenjujejo, da ve\u010dje \u0161kode ne bi smelo biti, saj trta \u0161e ni v fazi, ko bi bila najbolj ob\u010dutljiva. Izjemoma morda le pri kak\u0161nih zgodnjih sortah, kot je rumeni mu\u0161kat, a to bodo po besedah Reberni\u0161ka la\u017eje ocenjevali naslednji teden.<\/p>\n
Ker je sadno drevje na obmo\u010dju Gorenjske \u0161e v zgodnej\u0161ih razvojnih fazah, ve\u010dinoma v brstih, nizke temperature zaenkrat niso povzro\u010dile ve\u010dje \u0161kode, ve\u010djo negotovost pa prina\u0161a zelo hladen veter, ki lahko na nekaterih izpostavljenih legah dodatno zni\u017ea temperaturo.<\/p>\n
Na obmo\u010dju Posavja z Dolenjsko in Belo krajino so se temperature \u017ee drugi dan spustile pod ledi\u0161\u010de, temu pa se je pridru\u017eil \u0161e mo\u010dan in hladen veter, ki dodatno poslab\u0161uje razmere. Kot je za STA povedala svetovalka za sadjarstvo Kmetijsko-gozdarskega zavoda Novo mesto Andreja Brence, bi najve\u010d \u0161kode lahko bilo v vi\u0161jih nasadih ko\u0161\u010di\u010darjev, ponekod morda celo stoodstotna.<\/p>\n
\u0160kodo zaradi pozebe, \u010deprav manj\u0161o, je pri\u010dakovati tudi v nasadih hru\u0161k in jablan, kako prizadeti so nasadi sadnega drevja, pa bo bolj jasno konec tedna, ko bodo vi\u0161je temperature pokazale dejansko stanje.<\/p>\n
Brencetova sicer sadjarjem svetuje, naj ne glede na pozebo nadaljujejo nego drevja. Takoj po sne\u017eenju naj nadaljujejo redno varstvo in drevju pomagajo s hranili in pri regeneraciji, je dejala.<\/p>\n
Nekaj sadnih vrst bo zagotovo utrpelo precej\u0161njo \u0161kodo tudi na gori\u0161kem in obalno-kra\u0161kem obmo\u010dju. Pridelek marelic in breskev bi lahko bil na posameznih lokacijah ve\u010d kot polovico manj\u0161i, bolje pa bodo \u0161kodo lahko tudi pri njih ocenili v naslednjih dneh.<\/p>\n
V Vipavski dolini sicer \u017ee tri dni piha burja, kar je za rastline po eni strani tudi dobro, saj prepre\u010duje pozebo. Kot je za STA povedala kmetijska svetovalka iz Ajdov\u0161\u010dine Darija Marc, naj bi bile marelice manj prizadete, ker so sadovnjaki predvsem na pobo\u010djih.<\/p>\n
V Gori\u0161kih Brdih so prizadeti predvsem sadovnjaki breskev. Po besedah kmetijskega svetovalca iz Dobrovega Matja\u017ea Prin\u010di\u010da so \u0161kodo utrpeli sadovnjaki v ni\u017ejih legah, na obmo\u010djih Vipol\u017e, Dobrovega in Neblega. Breskve v Gori\u0161kih Brdih sicer predstavljajo dodaten zaslu\u017eek tamkaj\u0161njim kmetov, izpad breskev pa bi lahko bil tudi do 90-odstoten.<\/p>\n
Sadjarji se po besedah Majerjeve iz KGZS v teh dneh z nizkimi temperaturami spoprijemajo na razli\u010dne na\u010dine, ponekod so izvajali oro\u0161evanje, drugje tudi dimljenje in ogrevanje. Ve\u010dji imajo nasade zavarovane, a se v zvezi s tem pojavljajo te\u017eave.<\/p>\n
“Ena od zavarovalnic ve\u017ee zavarovanje za spomladansko pozebo na razvojno fazo, druga pa breskev in marelic ne zavaruje za spomladansko pozebo, pri jablani in hru\u0161ki pa jamstvo velja \u0161ele od aprila, kar je prepozno,” pravi Majerjeva.<\/p>\n
Kot je ob tem dodala, bodo razmere razvidne \u0161ele po otoplitvi, natan\u010dneje pa \u0161ele poleti oziroma ob obiranju. V vinogradni\u0161tvu, poljedelstvu in zelenjadarstvu trenutno ve\u010dje \u0161kode ni, morda deloma le na sadikah in plodovkah v nekaterih pokritih sistemih, kjer \u0161e niso ogrevali prostorov.<\/p>\n
Javna slu\u017eba kmetijskega svetovanja (JSKS) ves \u010das spremlja stanje na terenu, skupaj z javno slu\u017ebo v sadjarstvu so zato na spletnih straneh \u017ee pripravili navodila, kako ravnati pred in po pozebi, v pomo\u010d pa so tudi z individualnimi nasveti posameznim prizadetim sadjarjem.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Kot je za STA povedala Du\u0161ica Majer iz Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, bodo najve\u010d \u0161kode utrpeli sadjarji, saj so nekatere vrste, ki so v polnem cvetu, \u017ee precej po\u0161kodovane.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":404397,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[4915,4914,1595],"source":[4511],"supertag":[7541],"acf":[],"yoast_head":"\n