Nazadnje je pri Jan\u010darju za velik pozitiven odmev poskrbel njegov roman In ljubezen tudi, ki je v izvirniku iz\u0161el leta 2017, v nem\u0161kem prevodu pa leta 2019. Jan\u010dar v romanu, ki se za\u010denja leta 1943 v takratnem Marburgu, kasneje Mariboru, vedno znova menja obdobja in protagoniste ter se pri tem ponovno izka\u017ee kot velik pripovednik, kronist in humanist, poro\u010da avstrijska tiskovna agencija APA. V nem\u0161kem govornem prostoru sta bila med drugim zelo odmevna romana Galjot in To ni\u010d sem jo videl.<\/p>\n
Avstrijsko dr\u017eavno nagrado za evropsko literaturo letno podeljujejo za celoten literarni opus evropske avtorice ali evropskega avtorja, ki je v mednarodnem prostoru \u0161e posebej opa\u017een. Delo mora biti prevedeno tudi v nem\u0161ki jezik. K dosedanjim nagrajencem sodijo poznej\u0161i dobitnik Nobelove nagrade za literaturo Patrick Modiano (2012), Mircea Cartarescu (2015), Karl Ove Knausgard (2017), Zadie Smith (2018) in nazadnje Michel Houllebecq.<\/p>\n
Dr\u017eavna sekretarka za umetnost in kulturo Ulrike Lunacek je v sredo razglasila tudi druge nagrajence za literaturo: Outstanding Artist Award za literaturo gre Gertraud Klemm, avstrijska umetnostna nagrada za literaturo Kathrin R\u00f6ggla. V polju otro\u0161ke in mladinske literature gresta nagradi ilustratorkama in avtoricama Leonori Leitl in Renate Habinger. Avstrijsko dr\u017eavno nagrado za kulturno publicistiko prejme Thomas Macho.<\/p>\n
Pisatelj, dramatik in esejist Drago Jan\u010dar (1948) sodi med najpomembnej\u0161e slovenske pisatelje in med najve\u010dkrat prevajane slovenske avtorje. Prejel je \u0161tevilne doma\u010de in mednarodne knji\u017eevne nagrade, med drugim Pre\u0161ernovo nagrado in nagrado Pre\u0161ernovega sklada, ve\u010d Ro\u017ean\u010devih in ve\u010d Grumovih, ter evropsko nagrado za kratko prozo. Leta 2018 je za roman In ljubezen tudi prejel \u010detrtega kresnika. S kresnikom so bili nagrajeni \u0161e Zvenenje v glavi (1999), Katarina, pav in jezuit (2001) in To no\u010d sem jo videl (2011).<\/p>\n
Jan\u010dar v svojih delih velikokrat obravnava spore posameznika z dru\u017ebenim okoljem. Po omenjenem romanu In ljubezen tudi je med njegovimi zadnjimi projekti potopis Postaje (2018), v uvodu katerega je zapisal: “Naj ne hodi po svetu, kogar zgodovina ne zanima.” V pogovoru za STA je med drugim spregovoril o skupnih evropskih vrednotah.<\/p>\n
“Danes vemo, kaj je demokracija in kaj to ni, namre\u010d razli\u010dne oblike diktatur. Vemo, kaj so \u010dlovekove vrednote in kaj niso. Do te vednosti pa v Evropi nismo pri\u0161li s kak\u0161nim trenutkom, ko se je ljudem nenadoma v glavah posvetilo, kaj so te vrednote, pa\u010d pa skozi zgodovino antike in kr\u0161\u010danstva, renesanse, racionalizma in razsvetljenstva, idej o socialni enakosti in nacionalizmov. Zgodovina Evrope je zgodovina tavanj in zmot, a tudi poguma in iskanja humanisti\u010dnih idealov,” je poudaril.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
“Da ob posamezniku odlo\u010dno prika\u017ee izkrivljenja na\u0161e zgodovine: v tem je ena velikih odlik njegove literature,” se glasi obrazlo\u017eitev \u017eirije. Nagrada zna\u0161a 25.000 evrov.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":419372,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[1934,16016,16017,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n