Samoizolacija ima v ve\u010dini primerov negativne psiholo\u0161ke posledice, ki vklju\u010dujejo simptome postravmatskega stresa, zmedenost in jezo. Dalj\u0161e trajanje osamitve pove\u010duje strah pred oku\u017ebo, frustracijo, zdolgo\u010dasenost, strah pred pomanjkanjem hrane in neresni\u010dnimi informacijami in izgubo delovnega mesta. Kot je pojasnil Zalar, ima lahko negotovost zaradi potencialne gro\u017enje bolezni dramati\u010dne posledice, kot so samomor, trajnej\u0161a jezavost ali agresivnost, tudi prekinjanje samoizolacije.<\/p>\n
“Pri osebah, ki imajo pogoje za razvoj specifi\u010dne du\u0161evne motnje, se bodo v tem obdobju razvile tudi druge,” je opozoril in dodal, da so mo\u017ene oblike du\u0161evnih motenj vseh oblik, saj katastrofi\u010dno okolje predstavlja stresni spro\u017eilni dejavnik. Tako so mo\u017ene motnje vse od anksioznosti, depresije, zlorabe alkohola ali nedovoljenih substanc do samomorilnosti, disociativnosti ter tudi psihoz in motenj hranjenja.<\/p>\n
Zmanj\u0161anje socialnih in telesnih kontaktov povzro\u010da tudi frustracijo in dolgo\u010dasje oz. ob\u010dutek praznine, vse to pa lahko posledi\u010dno omejuje ali obremenjuje izvajanje dnevnih in socialnih aktivnosti prek telefona ali interneta.<\/p>\n
V tak\u0161nih razmerah – samoizolacije in razgla\u0161ene epidemije – je tesnoba zagotovo najpogostej\u0161a oblika du\u0161evnih bolezni, pa tudi sicer je prisotna pri bolj ali manj vseh du\u0161evnih sindromskih opredelitvah. V teh razmerah je prisoten strah pred oku\u017ebo, ki se potencira ob pojavnosti telesnih simptomov, podobnih tistim covida-19. “Najbolj so izra\u017eeni pri nose\u010dnicah in tistih z majhnimi otroki. Ti ob\u010dutki so lahko pojavni \u0161e mesece po preteku nevarnosti,” je opozoril Zalar.<\/p>\n
Nekateri se tak\u0161nim pogojem, predvsem zaradi poznavanja in razumevanja situacije, povsem prilagodijo, kar pa ni zgolj posledica poznavanja in razumevanja situacije, temve\u010d tudi \u0161ir\u0161ega ali globalnej\u0161ega sprejemanja ogro\u017eajo\u010dih razmer.<\/p>\n
Bolj impulzivne osebe pa po Zalarjevih besedah kljub razumevanju nevarnosti in posledic ne zmorejo stabilne prilagoditve. Pri njih se pojavi napetost, ki postane nevzdr\u017ena. Njihov odziv je impulziven in ni prilagojen okoljskim razmeram, temve\u010d zgolj sprostitvi napetosti: “Tako se obi\u010dajno zgodijo tudi zelo neza\u017eeleni dogodki, ki \u0161kodijo drugim, pa tudi njim.”<\/p>\n
Osebe z uravnote\u017eenimi lastnosti t. i. ekstraverzije in introverzije se razmeram prilagodijo, znajo si zapolniti \u010das, nekateri so ustvarjalni. “Introverzivnim, tak\u0161nim, ki jim socialno okolje predstavlja napor, pa samoizolacija ne pomeni nikakr\u0161ne te\u017eave,” je opisal. So pa te osebe lahko plitkej\u0161ih emocij, ne i\u0161\u010dejo medosebnega stika, po drugi strani lahko razvijejo visoko stopnjo anksioznosti.<\/p>\n
Ob tem je izpostavil, da je treba ljudi informirati tako, da situacijo razumejo, se z njo strinjajo in sprejemajo. Za to pa je nujno v \u010dim ve\u010dji meri zagotoviti splo\u0161ne in medicinske dnevne potrebe prebivalstva. Velikega pomena je po Zalarjevem mnenju tudi u\u010dinkovita komunikacija, brez zavajajo\u010dih ali nepotrebnih dodatkov. “Voljna izolacija” ima namre\u010d manj distresnih posledic in dolgotrajnej\u0161ih komplikacij.<\/p>\n
Na ljubljanski psihiatri\u010dni kliniki sicer trenutno ne bele\u017eijo ve\u010djega \u0161tevila pregledov, saj zaradi ukrepov za zajezitev \u0161irjenja oku\u017eb obravnavajo le nujne du\u0161evne motnje. Tudi ti bolniki pa morajo biti predhodno telefonsko najavljeni. Zdravila predpisujejo prek elektronskega recepta. Ambulantno ali pri osebnem zdravniku oz. prek patrona\u017ene slu\u017ebe pa obravnavajo bolnike, ki prejemajo antipsihotike s podalj\u0161anim spro\u0161\u010danjem. V bolni\u0161nici obravnavajo le bolnike, ki nujno potrebujejo zdravljenje, hospitalizirani so najkraj\u0161i mo\u017eni \u010das, je razmere na terenu opisal Zalar.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Stanje zaradi epidemije in ukrepov za zajezitev oku\u017eb s koronavirusom ne bo kratkotrajno in lahko pusti posledice na psihi\u010dnem zdravju, je za STA izpostavil klini\u010dni psiholog in direktor ljubljanske psihiatri\u010dne klinike Bojan Zalar. “Dlje kot bodo trenutne razmere trajale, intenzivnej\u0161e bodo psihi\u010dne posledice v obsegu in intenziteti,” opozarja.<\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":419764,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[16055,16056,15632,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n