Banka Slovenije je v danes objavljeni analizi o vplivu koronavirusa na slovensko gospodarstvo predpostavila tri mo\u017ene scenarije nadaljnjega poteka dogodkov, in sicer ob predpostavki odsotnosti ukrepov fiskalne in denarne politike za zajezitev \u0161kode. Pri vseh treh scenarijih ocenjuje, da bo vpliv na slovensko gospodarstvo zelo velik, odvisen pa bo predvsem od \u010dasa trajanja ukrepov za zaustavitev \u0161irjenja virusa in hitrosti okrevanja po njihovi odpravi.<\/p>\n
Scenariji banke Slovenije, ki se razlikujejo glede na \u0161tevilo tednov zaustavitve ukrepov in hitrost okrevanja, predvidevajo, da se bo del pomembnih \u0161okov zavlekel v mesece po odpravi ukrepov, obseg teh prenosov pa se spreminja po razli\u010dnih scenarijih in aktivnostih.<\/p>\n
“Medtem ko se resnost u\u010dinka po scenarijih zaostruje, rezultati analize ka\u017eejo, da bo cena, ki jo bo pla\u010dalo slovensko gospodarstvo zaradi izbruha novega koronavirusa, verjetno presegla tisto zaradi svetovne finan\u010dne krize,” ugotavlja Banka Slovenije in ocenjuje, da bi medletni padec BDP letos zna\u0161al med \u0161est in 16 odstotki.<\/p>\n
Zasebna potro\u0161nja bo upadla, predvsem v delih, kjer je potreben neposreden stik med kupcem in ponudnikom storitev oz. prodajalcem (npr. v primeru gostinskih in hotelskih storitev, prevoza ter storitev, povezanih z rekreacijo in kulturo). V primeru razli\u010dnih scenarijev ob pri\u010dakovanju, da se potro\u0161nja v dolo\u010denem delu nadomesti s spletnimi nakupi, Banka Slovenije ocenjuje, da bo ta letos upadla za med 2,4 in devet odstotkov, najbolj v drugem \u010detrtletju.<\/p>\n
Velik bo tudi vpliv na trg dela. Medletni padec zaposlenosti naj bi v odsotnosti ukrepov glede na razli\u010dne scenarije zna\u0161al med 1,8 in 4,7 odstotka, stopnja brezposelnosti pa bi se lahko ve\u010d kot podvojila. Kon\u010dni u\u010dinki na trg dela bodo odvisni od u\u010dinkovitosti predlaganih ukrepov za bla\u017eenje posledic krize, ki naj bi znatno zni\u017eali stro\u0161ke dela med trajanjem epidemije in s tem prispevali k ohranitvi delovnih mest.<\/p>\n
Glede na razli\u010dne scenarije bi se cene medletno lahko v povpre\u010dju zni\u017eale do okoli enega odstotka. Letos bodo rast cen ob strmoglavljenju svetovnih cen nafte v ve\u010dji meri zni\u017eevali cenej\u0161i energenti, medtem ko bo medletna rast cen hrane \u0161e porasla. Ob upadu povpra\u0161evanja po storitvah osebne nege in rekreacije, po\u010ditni\u0161kih paketov in nastanitev ter transporta se bo pomembno zni\u017eala tudi osnovna inflacija, ocenjujejo v centralni banki.<\/p>\n
Ob negativni gospodarski rasti se bo pove\u010dala tudi zadol\u017eenost dr\u017eave. Zgolj padec BDP, ki bi bil skladen z ocenami Banke Slovenije, bo pove\u010dal zadol\u017eenost na med pribli\u017eno 70 in 80 odstotkov BDP. V to oceno niso v\u0161teti fiskalni ukrepi dr\u017eave, ki bodo na eni strani pove\u010dali raven nominalnega dolga, na drugi strani pa nekoliko ubla\u017eili padec gospodarske aktivnosti.<\/p>\n
Zagon ponovnega investicijskega cikla bo odvisen od sposobnost tako podjetij kot bank, da pre\u017eivijo obdobje trajanja omejitev. V zagotavljanje pre\u017eivetja podjetij je usmerjen tudi interventni ukrep odloga pla\u010dila obveznosti kreditojemalcem. Po oceni Banke Slovenije bo ta ukrep ob nekaterih predpostavkah in omenjenih scenarijih banke prikraj\u0161al za denarni tok med 0,9 in 1,6 milijarde evrov.<\/p>\n
V najbolj neugodnem scenariju, kjer vsa podjetja pod vplivom \u0161oka koronavirusa zaprosijo za odlog odpla\u010dil, pa bo izpad denarnega toka zna\u0161al dve milijardi evrov. Banke imajo tudi po tem scenariju dovolj likvidnih sredstev – izpad denarnega toka zna\u0161a 35 odstotkov primarne likvidnosti – in bi v odsotnosti ste\u010dajev podjetij in kopi\u010denja izgub s tega naslova morale biti sposobne zagotavljati gospodarstvu sredstva za ponoven zagon aktivnosti.<\/p>\n
Banka Slovenije bo lahko natan\u010dnej\u0161o oceno, ki bo vsebovala tudi u\u010dinke vseh ukrepov za zajezitev gospodarske \u0161kode, podala \u0161ele po sprejemu in uveljavitvi ukrepov skupaj s predstavljenim na\u010drtom njihove izvedbe, ki so jih oz. jih bodo \u0161e sprejele vlada in mednarodne institucije. “Vsekakor pa rezultati trenutne analize ka\u017eejo na nujnost usklajenega ukrepanja in\u0161titucij tako na dr\u017eavni kot ravni skupnih evropskih institucij,” poudarjajo v Banki Slovenije.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Cena, ki jo bo zaradi pandemije koronavirusa pla\u010dalo slovensko gospodarstvo, bo po ocenah Banke Slovenije najverjetneje presegla tisto iz zadnje svetovne finan\u010dne krize. Medletni padec bruto doma\u010dega proizvoda (BDP) naj bi po ocenah centralne banke letos zna\u0161al med \u0161est in 16 odstotki.<\/p>\n","protected":false},"author":4,"featured_media":185726,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[5912,6426,2391,1595],"source":[4511],"supertag":[7541],"acf":[],"yoast_head":"\n