Priprave na veliko no\u010d so kristjani za\u010deli s pepelni\u010dno sredo, 26. februarja, ko dogajanje v Sloveniji \u0161e ni bilo zaznamovano z epidemijo covida-19 in so novice o virusu k nam bolj ali manj prihajale zgolj s Kitajske. Takrat se je za\u010del tudi 40-dnevni post, ki se bo kon\u010dal v \u010detrtek, ko nastopi velikono\u010dno tridnevje.<\/p>\n
To nedeljo bodo verniki zaznamovali cvetno nedeljo, ko se spominjajo prihoda Jezusa v Jeruzalem. Dogajanje se bo nato za\u010delo stopnjevati na veliki \u010detrtek, ko se za\u010dne velikono\u010dno tridnevje, ki bo svoj vrhunec doseglo na samo veliko no\u010d.<\/p>\n
Na veliki \u010detrtek se verniki spominjajo v Svetem pismu opisane Jezusove zadnje ve\u010derje z apostoli, ko je Jezus po verovanju kristjanov z darovanjem kruha in vina postavil evharistijo, ki je danes osrednji del katoli\u0161ke ma\u0161e.<\/p>\n
V Katoli\u0161ki cerkvi na ta dan \u0161kofje darujejo krizmene ma\u0161e, na katerih olj\u010dno olje posvetijo v sveto krizmo, ki jo nato \u010dez leto uporabljajo pri krstu in birmi. Na leto\u0161nji veliki \u010detrtek zaradi epidemije novega koronavirusa krizmenih ma\u0161 ne bo in so prestavljene na \u010das, ko bo epidemija minila.<\/p>\n
Na veliki petek se verniki spominjajo dneva, ko je bil Jezus kri\u017ean in je na kri\u017eu umrl. Konkretnih zgodovinskih podatkov o Jezusovem kri\u017eanju ni, je bil pa to v takratnem \u010dasu v Rimskem imperiju obi\u010dajen na\u010din kri\u017eanja prestopnikov. Te so obi\u010dajno kri\u017eali ob vpadnicah v mesto.<\/p>\n
Veliki petek je v Katoli\u0161ki cerkvi edini dan, ko ni ma\u0161e. Poteka le bogoslu\u017eje. Zaradi epidemije koronavirusa bodo \u0161kofje in \u017eupniki letos ta bogoslu\u017eja opravili brez navzo\u010dnosti vernikov.<\/p>\n
V evangeli\u010danskih cerkvah bo na veliki petek zve\u010der potekalo osrednje velikono\u010dno bogoslu\u017eje, med katerim oltar pogrnejo s \u010drnim prtom, nanj pa postavijo trnjevo krono. Tudi omenjeno bogoslu\u017eje bo letos potekalo brez navzo\u010dnosti vernikov.<\/p>\n
\u017de na veliko soboto zve\u010der velikono\u010dne vigilije<\/b><\/p>\n
Velika sobota je v katoli\u0161kih cerkvah dan celodnevnega \u010da\u0161\u010denja Jezusa v grobu. Zgodaj zjutraj duhovniki blagoslavljajo velikono\u010dni ogenj in vodo. Prav tako na ta dan mno\u017ei\u010dno blagoslavljajo velikono\u010dna jedila. Letos zaradi epidemije teh blagoslovov ne bo. So pa \u0161kofje vernike povabili, naj velikono\u010dna jedila vseeno pripravijo.<\/p>\n
Evangeli\u010dani na veliko soboto zakurijo velikono\u010dni ogenj. Pripravijo tudi velikono\u010dne jedi, vendar jih ne blagoslavljajo. Kot je za STA povedal evangeli\u010danski \u0161kof Leon Novak, letos kurjenja ognja ne bo, saj spo\u0161tujejo vse ukrepe za prepre\u010devanje \u0161irjenja koronavirusa.<\/p>\n
Zve\u010der se v katoli\u0161kih cerkvah za\u010dnejo slovesne vigilije oziroma bedenja. Pomemben del obreda predstavlja velikono\u010dna aleluja, ki naznanja Jezusovo vstajenje od mrtvih, \u0161kofje in duhovniki pa odraslim katehumenom podeljujejo zakramente uvajanja v kr\u0161\u010danstvo. Letos je to prelo\u017eeno na \u010das po epidemiji, \u0161kofje in \u017eupniki pa bodo vigilije obhajali brez navzo\u010dnosti vernikov.<\/p>\n
Na samo veliko no\u010d, v nedeljo po cerkvah obi\u010dajno potekajo slovesne velikono\u010dne ma\u0161e, s katerimi kristjani slavijo Jezusovo vstajenje. Verujejo namre\u010d, da je Jezus tretji dan po smrti na kri\u017eu vstal od mrtvih in s tem \u010dlove\u0161tvu prinesel ve\u010dno \u017eivljenje.<\/p>\n
Tudi velikono\u010dne ma\u0161e bodo \u0161kofje in \u017eupniki vodili brez navzo\u010dnosti vernikov. \u010ceprav letos ne bo blagoslova velikono\u010dnih jedi, \u0161kofje vernikom priporo\u010dajo, naj se na veliko no\u010d ob 8. uri zberejo na velikono\u010dnem zajtrku. Takrat bodo po vseh cerkvah zazvonili tudi zvonovi.<\/p>\n
Velikono\u010dne slovesnosti bodo kon\u010dane na velikono\u010dni ponedeljek, ki je v Sloveniji tako kot v veliko drugih evropskih dr\u017eavah dela prost dan. Na ta dan naj bi verniki obiskali sorodnike in prijatelje ter jim raznesli veselo novico o Jezusovem vstajenju, a letos \u0161kofje vernike pozivajo, naj se obiskom odpovedo in jih prelo\u017eijo na \u010das po koncu epidemije.<\/p>\n
Velika no\u010d ni le velikono\u010dna nedelja<\/b><\/p>\n
Katoli\u010dani in evangeli\u010dani veliko no\u010d praznujejo skupaj, medtem ko jo pravoslavni verniki zaradi uporabe druga\u010dnega koledarja praviloma praznujejo pozneje. Letos jo bodo praznovali teden pozneje, 19. aprila.<\/p>\n
Praznik velike no\u010di je premakljiv praznik, na kateri dan bo, pa je odvisno od prve pomladne lune. Na prvem ekumenskem koncilu v Niceji so namre\u010d katoli\u0161ki \u0161kofje dolo\u010dili, da se veliko no\u010d praznuje na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni. Tako je lahko velika no\u010d med 22. marcem in 25. aprilom.<\/p>\n
V Slovenski \u0161kofovski konferenci so ob tem \u0161e izpostavili, da je razumevanje, da je velika no\u010d zgolj v nedeljo, napa\u010dno. Ta se namre\u010d razteza vse od \u010detrtka zve\u010der do nedelje zve\u010der, pri \u010demer vrhunec dose\u017ee v nedeljo. Pojasnili so tudi, zakaj velikono\u010dne vigilije, na kateri oznanijo Jezusovo vstajenje, potekajo \u017ee v soboto zve\u010der in ne v nedeljo: “Po judovskem koledarju se dan za\u010dne z ve\u010derom prej\u0161njega dne (po son\u010dnem zahodu), zato se liturgi\u010dno gledano, nedelja ali slovesni praznik za\u010dne \u017ee zve\u010der prej\u0161njega dne. Na ta na\u010din je nedelja dalj\u0161a od konvencionalnega \u010dasa enega dne in se za\u010dne po son\u010dnem zahodu v soboto zve\u010der.”<\/p>\n
Namesto udele\u017ebe pri ma\u0161i molitev, post in dobra dela<\/b><\/p>\n
Ker spovedi zaradi izrednih razmer verniki pred leto\u0161njo veliko no\u010djo ne morejo opraviti, so jih \u0161kofje povabili, naj namesto tega te dni “v srcu obudijo iskreno kesanje ter zmolijo kesanje”. Podelili so jim tudi spregled od dol\u017enosti udele\u017ebe pri nedeljski ma\u0161i, pri \u010demer jim priporo\u010dajo, naj jih nadomestijo z molitvijo, postom, dobrimi deli ter spremljanjem ma\u0161e po radiu ali televiziji.<\/p>\n
Ker nabirke niso mogo\u010de, \u0161kofje vernike tudi napro\u0161ajo, naj po svojih zmo\u017enostih darujejo ma\u0161e in podprejo duhovnike s prostovoljnimi darovi, ki jih lahko naka\u017eejo na ban\u010dni ra\u010dun \u017eupnije ali osebno izro\u010dijo po prenehanju epidemije.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Kristjani so v pri\u010dakovanju svojega najve\u010djega in najpomembnej\u0161ega praznika – velike no\u010di. Osrednje dogajanje se bo za\u010delo v \u010detrtek in kon\u010dalo v nedeljo, 12. aprila. Samo praznovanje bo mo\u010dno zaznamovala epidemija novega koronavirusa, saj bodo verski obredi potekali brez navzo\u010dnosti vernikov. Odpadel bo tudi tradicionalni blagoslov jedi.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":242409,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[15632,1595,1406],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n