Slovenija je bila leta 2018 po za\u010dasnih podatkih Statisti\u010dnega urada RS – za lani ti \u0161e niso na voljo – v celoti samooskrbna z mlekom, govejim in tele\u010djim mesom ter perutninskim mesom. Najvi\u0161ja je bila stopnja samooskrbe z mlekom, ki je dosegla 128 odstotkov. To pomeni, da je Slovenija doma proizvedla za slabo tretjino ve\u010d mleka, kot ga je porabila. Stopnja samooskrbe pri govejem in tele\u010djem ter perutninskem mesu je dosegla 109 odstotkov.<\/p>\n
Stopnje samooskrbe so bile leta 2018 v primerjavi z letom prej vi\u0161je pri \u017eitu, zelenjavi, sadju, jajcih in medu, zni\u017eale pa so se pri krompirju, mesu in mleku. Stopnje v medletni primerjavi sicer po pojasnilih statistikov precej nihajo, saj so odvisne od sprememb v obsegu pridelave in porabe.<\/p>\n
Zaradi ve\u010dje rasti doma\u010de proizvodnje od porabe se je pove\u010dala samooskrba z mesom drobnice (dosegla je 92 odstotkov), samooskrba s pra\u0161i\u010djim mesom pa je ostala na ravni iz leta 2017 (38 odstotkov). Samooskrba z jajci je bila leta 2018 96-odstotna, z medom pa 79-odstotna.<\/p>\n
Stopnja samooskrbe z \u017eitom je bila 68-odstotna, s krompirjem pa 48 odstotkov. Malenkost ve\u010dja kot leta 2017 je bila leta 2018 samooskrba z zelenjavo (39 odstotkov), najbolj pa se je vpliv dobre letine izrazil pri sadju, kjer je stopnja samooskrbe zna\u0161ala 48 odstotkov in je bila s tem mo\u010dno nad povpre\u010djem zadnjih petih let.<\/p>\n
Blagovna menjava agro\u017eivilskih proizvodov je leta 2018 presegla 3,8 milijarde evrov. Na ve\u010djo menjavo sta vplivala ve\u010dji izvoz in uvoz, pri \u010demer je bila rast uvoza ve\u010dja za nekaj manj kot pet odstotkov. Izvoz je pokril 57,1 odstotka uvoza, kar je slabe tri odstotne to\u010dke ve\u010d kot leta 2017. Trgovinski primanjkljaj je na tem podro\u010dju dosegel pribli\u017eno 1,05 milijarde evrov.<\/p>\n
Kljub motnjam se lakote ni bati<\/b><\/p>\n
Samooskrba z lokalnimi \u017eivili je velikega pomena, saj zagotavlja dr\u017eavno varnost za obdobje gospodarskih kriz in zmanj\u0161uje odvisnost od zunanje trgovine, kar je pomembno predvsem v \u010dasu motene globalne oskrbe, so za STA navedli na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.<\/p>\n
Po mnenju direktorice Zbornice kmetijskih in \u017eivilskih podjetij pri GZS Tatjane Zagorc se v trenutnih razmerah splo\u0161nega pomanjkanja \u017eivil kljub pomanjkljivi samooskrbi Slovenije ni bati. Kot je nedavno dejala v intervjuju za Dnevnik, je zalog surovin in \u017eivil v nasprotju z za\u0161\u010ditno opremo dovolj.<\/p>\n
“Poleg tega se v \u010dasu epidemije potrebe po hrani na prebivalca ne pove\u010dajo toliko, kot se pove\u010dajo potrebe zdravstvenega osebja, podjetij in posameznikov po za\u0161\u010ditni opremi,” je dodala. Poudarila je, da bi nekaterih izdelkov sicer lahko za nekaj \u010dasa zmanjkalo, a le v primeru in za \u010das popolnega zaprtja dr\u017eavnih meja.<\/p>\n
Lokalna hrana ena od prioritet skupne kmetijske politike<\/b><\/p>\n
Spodbujanje kratkih oskrbnih verig in lokalna hrana sta po navedbah kmetijskega ministrstva ena od prioritet skupne kmetijske politike EU in tudi strate\u0161ka usmeritev slovenske kmetijske politike.<\/p>\n
U\u017eivanje lokalne hrane in s tem lokalno trajnostno oskrbo ministrstvo med drugim izvaja prek tradicionalnega slovenskega zajtrka ter sheme \u0161olskega sadja in zelenjave. V podporo slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane je tudi splo\u0161na promocija osve\u0161\u010danja potro\u0161nikov o pomenu u\u017eivanja lokalne, v Sloveniji pridelane hrane, pa tudi nova shema kakovosti Izbrana kakovost.<\/p>\n
“Za zagotavljanje samooskrbe pa sta klju\u010dnega pomena zlasti varstvo kmetijskih zemlji\u0161\u010d pred spreminjanjem namenske rabe in odpravljanje zara\u0161\u010danja kmetijskih zemlji\u0161\u010d,” so \u0161e poudarili na ministrstvu.<\/p>\n
Le omejene mo\u017enosti za spremembe na bolje?<\/b><\/p>\n
Glede na razpolo\u017eljive kmetijske povr\u0161ine v Sloveniji so pri samooskrbi mo\u017ene dolo\u010dene spremembe, zelo velike pa ne, je za STA ocenil agrarni ekonomist Stane Kav\u010di\u010d. Da bi jih dosegli, so po njegovih besedah nujni druga\u010dni pristopi na podro\u010dju organiziranja agro\u017eivilskih verig.<\/p>\n
Govedorejo bi lahko po njegovih besedah v \u0161e ve\u010dji meri vezali na travinje, ki ga sicer razen z drobnico te\u017eko izkoristimo za pridelavo hrane, njivske povr\u0161ine, ki jih imamo v vsakem primeru premalo, pa namenili pridelavi hrane neposredno za ljudi. “A to se lahko vzpostavi le na podlagi za akterje privla\u010dnih cenovnih razmerij,” je opozoril. Na dolgi rok je to predvsem stvar organiziranosti verig s hrano in ne politi\u010dnih ukrepov, je prepri\u010dan. “Proizvajati nekaj doma za vsako ceno, \u010de za to nimamo pogojev, pa je nesmisel,” je \u0161e dodal.<\/p>\n
Agrarni ekonomist Ale\u0161 Kuhar medtem meni, da koncept spodbujanja samooskrbe, ki je najve\u010dkrat v ospredju v Sloveniji, ni ustrezen. “Pojem samooskrbe, ki se obravnava v javnosti, namre\u010d vklju\u010duje le kmetijske surovine, ki pa v veliki meri niso u\u017eitne. Danes u\u017eivamo veliko bolj kompleksno hrano kot pred desetletji,” je dejal.<\/p>\n
Indikator stanja Slovenije na podro\u010dju samooskrbe bi morala biti po njegovem mnenju konkuren\u010dnost kmetijsko-\u017eivilskega sistema, torej povezanost oz. sodelovanje kmetijstva kot pridelovalca surovin in \u017eivilskopredelovalne industrije, ki izdeluje kon\u010dne izdelke. “Politika bi si morala prizadevati, da bi ta sistem postal bolj konkuren\u010den,” je poudaril za STA.<\/p>\n
Kriza kot prilo\u017enost za izbolj\u0161ave<\/b><\/p>\n
Kuhar meni, da je kriza zaradi pandemije novega koronavirusa lahko prilo\u017enost za spremembe na bolje. Sicer pa bo po njegovem mnenju nedvomno vplivala na cene \u017eivil, vendar ne vseh. Zaradi nekaterih omejitev, ki so jih prinesli protikoronski ukrepi, se je povpra\u0161evanje po dolo\u010denih izdelkih, kot so pija\u010de, namre\u010d zmanj\u0161alo.<\/p>\n
Tudi Kav\u010di\u010d je prepri\u010dan, da bodo nekateri ukrepi \u0161li v smeri pove\u010danja samooskrbe, se pa boji, da “nastavki niso najbolj posre\u010deni”. Pozval je k spremembam kmetijske politike, da bi s prora\u010dunskimi pla\u010dili prvenstveno nagradili tiste, ki hrano v resnici pridelujejo. Trenutni ukrepi so posredno v veliki meri pripeljali do tega, da na nekaterih obmo\u010djih pridelamo zelo malo ali skoraj ni\u010desar, marsikje pa veliko manj, kot bi lahko, je dodal.<\/p>\n
Zagor\u010deva prav tako pri\u010dakuje spremembe v slovenskem kmetijstvu in \u017eivilski industriji. Pri\u010dakuje predvsem, da se bo utrdil njun strate\u0161ki polo\u017eaj.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Samooskrba s hrano je pomembno vpra\u0161anje ob pandemiji koronavirusa, v \u010dasu zapiranja meja in izrednih razmer v mnogih dr\u017eavah. Slovenija ni v celoti samooskrbna, temve\u010d je samooskrbna le v nekaj kategorijah agro\u017eivilskih proizvodov. Strokovnjaki menijo, da prostor za spremembe na bolje je, a pridelave ni smiselno pove\u010devati za vsako ceno.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":197974,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[13900,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n