Humerjeva \u017ee dolgo opozarja na vsesplo\u0161ne pozitivne posledice kakovostnega usklajevanja poklicnega in zasebnega \u017eivljenja. A \u010de je ponekod to te\u017eko \u017ee sicer, je ob epidemiji novega koronavirusa \u0161e toliko te\u017eje. “Okoli\u0161\u010dine, v katerih trenutno \u017eivimo, so izredno naporne in te\u017eke,” je poudarila za STA.<\/p>\n
Obremenitve na dolgi rok ni\u010d dobrega<\/b><\/p>\n
Ob tem je omenila star\u0161e, ki delajo od doma in so poleg slu\u017ebenih obveznosti prevzeli tudi varstvo pred\u0161olskih otrok in\/ali \u0161olanje otrok. “\u010ce poleg tega skrbijo tudi za starej\u0161e dru\u017einske \u010dlane, so obremenitve izjemne,” je dejala.<\/p>\n
Medtem so zaposleni, ki vsakodnevno odhajajo na delo v bolni\u0161nice, domove za ostarele, trgovine, policijske, gasilske in voja\u0161ke vrste ter civilno za\u0161\u010dito, po njenih besedah zaradi fizi\u010dne prisotnosti izpostavljeni covidu-19, kar predstavlja dodatno breme zanje in njihovo dru\u017eino.<\/p>\n
“Kot lahko spremljamo iz medijev, pa so zaenkrat potrebe po organizaciji varstva majhne, kar pomeni, da se star\u0161i sami organizirajo in si med seboj porazdelijo skrb za otroke. Vpra\u0161anje pa je, kaj to pomeni na dolgi rok, predvsem glede na dol\u017eino trajanja ukrepov,” je opozorila Humerjeva.<\/p>\n
Gre za izjemne psihi\u010dne, emotivne napore, “zato sem mnenja, da se je v trenutnih okoli\u0161\u010dinah \u0161e dodatno potrdilo, kako zahtevno je usklajevanje poklicnega in zasebnega \u017eivljenja,” je navedla.<\/p>\n
Mo\u017enost kakovostnega usklajevanja zasebnega in poklicnega \u017eivljenja sicer, tako strokovnjakinja z Mirovnega in\u0161tituta, prispeva k uspe\u0161nemu poslovanju podjetij. Manj je stresa, iz\u010drpanosti. Ker se pove\u010da zadovoljstvo zaposlenih, se pove\u010da tudi ugled podjetja, verjame.<\/p>\n
Vedno pod pritiskom 15 odstotkov zaposlenih<\/b><\/p>\n
Celovitih podatkov o tem, ali delodajalci tak\u0161no miselnost sku\u0161ajo izvajati v praksi, v Sloveniji ni, je pa dr\u017eavni statisti\u010dni urad pred dnevi objavil nekaj trendov, ki jih je sicer analiziral v raziskavi, izvedeni med aprilom in koncem junija lani, ko je bilo v dr\u017eavi 991.000 delovno aktivnih prebivalcev.<\/p>\n
Ob analizi delovnega \u010dasa so statistiki ugotovili, da je bilo med zaposlenimi takih, ki jim je v celoti delovnik dolo\u010dil delodajalec, 79 odstotkov, medtem ko so si samozaposleni delovnik v 76 odstotkih dolo\u010dali sami.<\/p>\n
Eden od pomembnih elementov zaposlitve je tudi pro\u017enost delovnega \u010dasa v smislu njegovih prilagoditev zaradi zahtev delovnih nalog, strank ali nadrejenih. 53 odstotkov delovno aktivnih je svoj delovni \u010das prilagodilo manj kot enkrat na mesec ali nikoli, 20 odstotkov vsaj enkrat na mesec in 27 odstotkov vsaj enkrat na teden. To pomeni, da je moralo svoj delovni \u010das vsaj enkrat tedensko prilagoditi pribli\u017eno 269.000 delovno aktivnih.<\/p>\n
Poleg tega so statistiki ugotovili, da 63 odstotkov delovno aktivnih v zadnjih dveh mesecih delodajalci v prostem \u010dasu niso nikoli kontaktirali, 19 odstotkov pa so jih pogosteje.<\/p>\n
Med anketiranimi jih je 37 odstotkov poro\u010dalo, da so delo pod \u010dasovnim pritiskom opravljali v\u010dasih, 23 odstotkov pogosto, 15 odstotkov pa vedno. Vedno je bilo pod \u010dasovnim pritiskom 14 odstotkov zaposlenih in 19 odstotkov samozaposlenih.<\/p>\n
Sicer pa jih je po podatkih statisti\u010dnega urada 48 odstotkov zelo lahko, 12 odstotkov pa zelo te\u017eko dobilo dan ali dva dopusta v kratkem \u010dasu.<\/p>\n
Usklajevalni ukrepi potrebni za vse<\/b><\/p>\n
Te statistike bi se, \u010de bi jih merili v \u010dasu epidemije, nedvomno spremenile, je izpostavila Humerjeva, “\u0161pekulirati za koliko, pa ne bi bilo na mestu”. “V sedanjih okoli\u0161\u010dinah so se spremenili tudi pomen in mo\u017enosti pre\u017eivljanja prostega \u010dasa, opravljanja dela, mo\u017enosti dru\u017eenja,” je spomnila.<\/p>\n
“Z epidemijo ali brez nje je treba razumeti \u010dloveka kot celostno bitje, ki tekom svojega \u017eivljenja opravlja razli\u010dne vloge, tudi skrbstvene – za otroke, starej\u0161e, partnerja ali partnerko, soseda, prijatelja oz. prijateljico,” je poudarila.<\/p>\n
Po njenih besedah je treba tudi razumeti, da je podjetju v primerih, ko zaposleni v nekaterih obdobjih svoje poklicne poti dajejo prednost skrbstvenim odgovornostim, to lahko v plus, ne nujno v minus, “saj pridobijo nove ve\u0161\u010dine, znanja in kompetence, ki so lahko pomembne tudi v poklicnih obveznostih”.<\/p>\n
“Hkrati pa je treba zagotoviti usklajevalne ukrepe za vse, torej tako za tiste s skrbstvenimi obveznostmi v zasebnih \u017eivljenjih kot za tiste brez njih, ne glede na tip zaposlitve. V prekarnih oblikah dela, ki nara\u0161\u010dajo tudi v Sloveniji, namre\u010d ljudje nimajo enakih pravic kot redno zaposleni delavci,” je posvarila. Prekarni delavci imajo omejen dostop do razli\u010dnih oblik dopustov, poleg tega njihov dopust ni pla\u010dan, prav tako jim ne pripada regres.<\/p>\n
“Zato je treba izena\u010diti pravice zaposlenih ne glede na obliko zaposlitve, vendar ne na ra\u010dun kr\u010denja obstoje\u010dih pravic in zakonskih mo\u017enosti usklajevanja poklicnega in zasebnega \u017eivljenja,” je sklenila sogovornica.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Mnogi delajo od doma in ob tem pazijo otroke ali skrbijo za svojce. Spet drugi so na delovnem mestu izpostavljeni virusu, kar predstavlja druga\u010dne vrste breme. Gre za izjemne psihi\u010dne napore, poudarja \u017diva Humer z Mirovnega in\u0161tituta.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":368916,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[15632,15877,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n