Kot je za STA povedala direktorica Zdravstvena doma Kranj Lilijana Gantar \u017dura, imajo zdravniki dru\u017einske medicine tudi v \u010dasu epidemije veliko ambulantnih obravnav, in sicer dnevno od 60 do 70. Vendar pa gre za bolj administrativne obravnave, saj tako zdravniki dru\u017einske medicine kot pediatri zadeve v ve\u010dji meri re\u0161ujejo po elektronski po\u0161ti, s pomo\u010djo fotografij in po telefonu.<\/p>\n
“Delo tako pri nas te\u010de dokaj normalno, a na daljavo,” je izpostavila. Gantar \u017dura v tem \u010dasu opa\u017ea pri ljudeh zlasti pove\u010devanje anksioznosti in drugih psihi\u010dnih te\u017eav. Se je pa zmanj\u0161al obisk v de\u017eurni ambulanti, v katero pridejo res le urgentni primeri, za kar so si \u017ee prej prizadevali, med drugim tudi z lansko uvedbo pla\u010devanja nenujnih storitev v ambulantah za nujno medicinsko pomo\u010d.<\/p>\n
Najve\u010dkrat komunicirajo po elektronski po\u0161ti in po telefonu<\/b><\/p>\n
Kako poteka delo v ambulantah dru\u017einskih zdravnikov, je podrobneje opisal direktor Zdravstvenega doma \u0160kofja Loka in strokovni vodja Osnovnega zdravstva Gorenjske Aleksander Stepanovi\u0107, ki je tudi sam zdravnik dru\u017einske medicine.<\/p>\n
Kot je pojasnil, redno uporabljajo predvsem komunikacijo z bolniki preko slu\u017ebene elektronske po\u0161te. Na ta na\u010din si lahko ogledajo tudi morebitne fotografije, ki jih po\u0161ljejo bolniki. V\u010dasih bolnika tudi po telefonu pokli\u010dejo in ga za razjasnitev stanja prosijo za dodatna pojasnila. “Najve\u010dkrat se dejansko poslu\u017eujemo fotografij in pogovora z bolniki,” je povedal.<\/p>\n
Pogovori po telefonu so bolj obse\u017eni, saj sku\u0161ajo zajeti vse te\u017eave in dobiti vse informacije ter tudi nekoliko raz\u0161iriti anamnezo, ki je zelo pomembna za ukrepanje, torej za napotitev, nasvet ali pregled v neinfektivni ambulanti, je pojasnil Stepanovi\u0107. Kot dodatno mo\u017enost je navedel tudi videokonference, ki pa jih izvajajo nekoliko redkeje.<\/p>\n
Bolnike, pri katerih se po omenjenih komunikacijskih poteh ne morejo odlo\u010diti, za kaj gre ali pa so v dvomih glede navodil oziroma postavitve pravilne diagnoze, naro\u010dijo na pregled v neinfektivne ambulante. Gledajo pa na to, da je tega \u010dim manj, da bolnikov ne izpostavljajo okolju, kjer so mo\u017ene oku\u017ebe z novim koronavirusom.<\/p>\n
Epidemija naj bolnikov ne odvrne od kontakta z zdravnikom<\/b><\/p>\n
\u010ceprav je fizi\u010dnih pregledov manj, je kontaktov med zdravniki in bolniki enako veliko, je ocenil Stepanovi\u0107. “Utegne se zgoditi, da si bolnik v strahu pred tem, da ga bodo pregledovali ljudje v skafandrih, svoje te\u017eave razlaga druga\u010de kot sicer. Tega ne \u017eelimo,” je izpostavil. Dodal je, da je treba biti pozoren, da se ne spregleda nevarnih stanj ali poslab\u0161anj kroni\u010dnih bolezni.<\/p>\n
“Spodbujamo vse, ki imajo te\u017eave, da nas vsaj pokli\u010dejo in potem z osebnim ali nadomestnim zdravnikom razre\u0161ijo dileme. \u010ce jih ne uspejo razre\u0161iti na daljavo, se je treba dogovoriti za pregled pri zdravniku, da zaradi ukrepov v \u010dasu epidemije ne bi povzro\u010dili kak\u0161ne dodatne \u0161kode na zdravju,” je poudaril.<\/p>\n
Delo na daljavo ima prednosti in slabosti<\/b><\/p>\n
Kot je ocenil, imajo zdravniki enako veliko dela kot prej, vendar je le-to druga\u010dno. “Dejansko je \u0161e bolj zahtevno, ker se uvajajo nove oblike dela, ki jih nismo navajeni,” je dejal. Opozoril je, da je pri zdravnikih prisoten tudi strah, da bi kaj spregledali in bi bila diagnoza napa\u010dna. Zato meni, da je delo \u0161e bolj naporno kot obi\u010dajno.<\/p>\n
Pri delu na daljavo zdravniki pogre\u0161ajo enotne in preproste aplikacije za zagotavljanje varnosti pri komunikaciji z bolniki. Gre za varovanje osebnih podatkov, ki je v \u010dasu epidemije prav tako ali pa \u0161e bolj pomembno, je opozoril Stepanovi\u0107. Po njegovih besedah bi rabili enoten na\u010din kodiranja sporo\u010dil.<\/p>\n
So se pa razli\u010dne elektronske storitve, kot so e-recept, e-napotnica in e-bolni\u0161ki list, izkazali za zelo koristne in po njegovem mnenju bi bilo smiselno razmisliti tudi o digitalizaciji drugih obrazcev. Prav tako bi lahko dolo\u010dene dobre prakse glede komunikacijskih poti z bolniki obdr\u017eali tudi po koncu epidemije. Na ta na\u010din bi lahko marsikaj re\u0161ili na daljavo in bolniku prihranili pot, zdravniki pa bi lahko ve\u010d \u010dasa posvetili primerom, za katere je to potrebno, je pojasnil.<\/p>\n
Kar se ti\u010de ukrepov za prepre\u010devanje \u0161iritev oku\u017eb z novim koronavirusom, Stepanovi\u0107 meni, da \u0161e ni \u010das za pretirano rahljanje ukrepov. “Trenutno smo v zelo ob\u010dutljivi fazi epidemije, ko se bo odlo\u010dalo, ali bo ta postala znosna in jo bo zdravstveni sistem zmogel obvladati, ali pa bomo na sredi uspe\u0161ne poti naredili kak\u0161no nepremi\u0161ljeno potezo in bomo vse to, kar smo doslej dosegli z upo\u0161tevanjem ukrepov, pokvarili,” je dejal. Sklenil je, da bi morali postopno in premi\u0161ljeno uvajati normalen na\u010din dela, tudi v zdravstvu.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Epidemija novega koronavirusa je spremenila tudi delo zdravnikov dru\u017einske medicine, ki sedaj z bolniki v veliki meri komunicirajo preko telefona in elektronske po\u0161te. Dela pri tem ni manj, ampak je zaradi novosti \u0161e bolj zahtevno, ocenjujejo zdravniki. Verjamejo pa, da bi nekatere dobre prakse iz tega obdobja lahko uporabljali tudi v prihodnje.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":173798,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[15632,1595,4977],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n