Etnolog Janez Bogataj je v svoji knjigi Sto sre\u010danj z dedi\u0161\u010dino na Slovenskem zapisal, da je praznik sv. Jurija nadomestek za neko starej\u0161e praznovanje bo\u017eanstva, \u010digar zasluga je bila vsakoletna vnovi\u010dna ozelenitev narave.<\/p>\n
Omenjeno praznovanje je po njegovem povezano z davnimi pastirskimi \u0161egami, saj se je v tem \u010dasu marsikje spet za\u010dela pa\u0161a in so sklepali pogodbe s pastirji.<\/p>\n
Dan godovanja sv. Jurija se v cerkvenem in navadnem koledarju za dan razlikuje oziroma v Sloveniji po katoli\u0161kem koledarju velja, da je to 23. april, medtem ko je bil v de\u017eelah oglejskega patriarhata Jurijev god dan kasneje, 24. aprila.<\/p>\n
Razliko v datumu praznovanja – jurjevo namre\u010d v Beli krajini praznujejo 24. aprila, na Hrva\u0161kem pa dan pred tem – je Du\u0161ica Kunaver v svoji knjigi Bela krajina v ljudskem izro\u010dilu pojasnila z legendo, po kateri je “zeleni Jurij na belem konju prijezdil do Kolpe, a je ni mogel prebroditi. Denarja za brodnino ni imel, brodar ga ni hotel brezpla\u010dno pripeljati \u010dez Kolpo. Moral je en dan zanj delati, da je odslu\u017eil brodnino. Tako je zeleni Jurij pri\u0161el v Belo krajino z enodnevno zamudo,” je zapisala.<\/p>\n
Po podatkih metli\u0161kega Belokranjskega muzeja naj bi bil zeleni Jurij mitolo\u0161ki sin najvi\u0161jega slovanskega boga Peruna, za\u0161\u010ditnik \u017eivine in konj. \u0160\u010diti tudi pred ka\u010dami, prina\u0161a rodovitnost in v dvoboju premaga sovra\u017enika.<\/p>\n
Zeleni Jurij je v slovenskih predstavah bajeslovni lik, jezdec na zelenem ali belem polju. \u010ce je jurjevo zeleno, je prijezdil na zelenem konju, \u010de je bil \u0161e sneg, pa na belcu. Jurij se je na travniku udaril oziroma spopadel z Raboljem, mladeni\u010dem, ki je oble\u010den v slamo in pooseblja zimo. “Podoba Jurija je tako povezana z bojem med zimo in pomladjo, med mrazom in toploto, med jalovostjo in rodovitnostjo” so \u0161e zapisali v Metliki.<\/p>\n
Sv. Jurij naj bi bil sicer rimski vojak, svetnik in mu\u010denec iz \u010detrtega stoletja, ki je re\u0161il sv. Marjeto pred zlobnim zmajem in s kr\u0161\u010danstvom prevzel vlogo bajeslovnega junaka.<\/p>\n
Upodabljajo ga kot mo\u010dnega mladega mo\u017ea v vite\u0161ki opravi na belem konju. Njegova atributa sta \u0161\u010dit in sulica. Podoba sv. Jurija na konju v boju z zmajem spada med najbolj znane in pogoste upodobitve v kr\u0161\u010danstvu.<\/p>\n
V srednjem veku so sv. Jurija zelo \u010dastili zaradi njegovega juna\u0161tva. Vite\u0161tvo ga je izvolilo za svojega vzornika in zavetnika. Postal je zaveznik mnogih de\u017eel in mest, denimo Anglije, Genove … med drugim tudi Ljubljane, Ptuja in Pirana. V Sloveniji so mu posvetili \u0161tevilne cerkve. To, da je cerkev posve\u010dena sv. Juriju, pogosto pri\u010da o njeni visoki starosti.<\/p>\n
V \u010crnomlju \u017ee skoraj 60 let – sicer junija – prirejajo Jurjevanje v Beli krajini, ki velja za najstarej\u0161i slovenski folklorni festival.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
God sv. Jurija, ki ga v Beli krajini slavijo 24. in tudi 23. aprila, velja za najbolj priljubljen praznik pomladi na Slovenskem. Belokranjci so jurjevo vedno radi praznovali, ta tradicija pa se je ohranila v sodobni \u010das, ko obi\u010daj o\u017eivljajo \u0161tevilne folklorne skupine. Sv. Jurij sicer po ljudskem izro\u010dilu prina\u0161a pomlad, obilje, sre\u010do in veselje.<\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":418640,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[16246,7103,1595,16247],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n