Vabila na parado ob obletnici poraza nad nacisti\u010dno Nem\u010dijo je Rusija \u017ee poslala \u0161tevilnim tujim voditeljem. Poleg parade v Moskvi so prelo\u017eili \u0161e vse druge slovesnosti ob obletnici.<\/p>\n
Na paradi je Rusija nameravala prvi\u010d prikazati najnovej\u0161o oklepno in letalsko opremo, vklju\u010dno s pehotnim voja\u0161kim vozilom kurganets-25 ter protizra\u010dnima sistemoma S-300V4 in S-350. Pripadnikom ruske vojske naj bi se na paradi pridru\u017eili vojaki iz ve\u010d tujih dr\u017eav in Skupnosti neodvisnih dr\u017eav, med drugim iz Kitajske, Indije, Srbije, Francije, Velike Britanije, ZDA, Poljske in Mongolije, Belorusije, Egipta, Izraela in Irana.<\/p>\n
Formalno se je druga svetovna vojna kon\u010dala 9. maja minuto \u010dez polno\u010d.<\/p>\n
V prestolnicah po Evropi so se ogromne mno\u017eice podale na ulice \u017ee 8. maja 1945, da bi slavile konec vojne, a je veselje po pisanju francoskega \u010dasnika Liberation prevladovalo predvsem med mlaj\u0161o generacijo. Med starej\u0161imi generacijami je bilo zaznati predvsem melanholi\u010dno vdanost v usodo. Po vsej Evropi je na milijone ljudi umiralo zaradi lakote, ostali so brez strehe nad glavo in bili travmatizirani zaradi vojnih dogodkov.<\/p>\n
Leto 1945 tako ni bilo samo leto zmage, bilo je tudi leto izjemnega nasilja. Tako za vojake na boji\u0161\u010dih kot tudi za civiliste, predvsem za \u017eenske. V vzhodni in srednji Evropi so se dogajala mno\u017ei\u010dna posilstva. Ocenjujejo, da je bilo takrat v Evropi \u017ertev posilstev med okoli dva do tri milijone, na spletni strani navaja HistoryExtra.<\/p>\n
Tako kot prva se je tudi druga svetovna vojna za\u010dela v Evropi, in sicer z napadom Nem\u010dije na Poljsko 1. septembra 1939. Kon\u010dala se je, ko so zavezni\u0161ke sile na \u010delu z ZDA, Veliko Britanijo in Francijo na eni strani osvobodile ve\u010dino zahodne Evrope, Rde\u010da armada takratne Sovjetske zveza pa je napredovala v vzhodno Evropo in vkorakala v Berlin.<\/p>\n
Evropa je bila prizori\u0161\u010de zloma najprej fa\u0161isti\u010dne Italije, nato \u0161e nacisti\u010dne Nem\u010dije. Hkrati je prav na evropskih tleh v letih po koncu vojne za\u010dela nastajati \u017eelezna zavesa, vojni je sledilo obdobje hladne vojne.<\/p>\n
Na Slovenskem, kjer se je druga svetovna vojna za\u010dela 6. aprila 1941, se je vojna kon\u010dala s podpisom delne nem\u0161ke kapitulacije v Topol\u0161ici 9. maja 1945.<\/p>\n
Druga svetovna vojna je zahtevala ve\u010d kot 60 milijonov smrtnih \u017ertev. V tej vojni ljudje niso prete\u017eno umirali samo na boji\u0161\u010dih, pa\u010d pa tudi v koncentracijskih tabori\u0161\u010dih in razli\u010dnih pregonih. Prvi\u010d v zgodovini sodobnega vojskovanja se je zgodilo, da je v vojni umrlo ve\u010d civilistov kot vojakov. Najve\u010d \u017ertev je vojna terjala v nekdanji Sovjetski zvezi, kjer je po uradnih ruskih podatkih umrlo 26,6 milijona ljudi, tako vojakov kot civilistov.<\/p>\n
V \u0161estih letih in enem dnevu, kolikor je trajala druga svetovna vojna, je ves svet do\u017eivljal pekel. Vojna je bila totalna, in to z ve\u010d vidikov. Z geografskega, ker ni prizanesla nobeni celini, z gospodarskega, ker dr\u017eave \u0161e nikoli niso proizvajale toliko kot v \u010dasu vojne, z ideolo\u0161kega, ker so jo bojevali v imenu nasprotujo\u010dih si idealov, in z demografskega, ker so v njej neposredno sodelovali civilni prebivalci, ki so bili tar\u010da bombardiranj, \u017ertve prisilnih selitev in tujih represivnih uprav, ki so jih mu\u010dile in ubijale iz politi\u010dnih ali rasnih razlogov.<\/p>\n
Z voja\u0161kega vidika sta drugo svetovno vojno zaznamovala hitro vojskovanje, t. i. blitzkrieg, in napredek pri uporabi razli\u010dnega oro\u017eja in opreme, kot so letala, tanki, podmornice, letalonosilke, rakete. Svoje mesto v vojskovanju je dobil tudi radar. Najve\u010dji pe\u010dat vojskovanju v drugi svetovni vojni je dal tank.<\/p>\n
Svet se je v nov spopad svetovnih razse\u017enosti pogreznil le dve desetletji po koncu prve svetovne vojne.<\/p>\n
Za prelomno velja leto 1943, ko se je na sre\u010da na boji\u0161\u010du za\u010dela nagibati vedno bolj na stran zahodnih zaveznikov. Voditelji ZDA, Velike Britanije in Sovjetske zveze, Franklin D. Roosevelt, Winston Churchill in Josip Stalin, so na konferenci v Teheranu govorili o za\u010detku druge fronte, ki bi razbremenila vzhodno, in o povojni ureditvi.<\/p>\n
Februarja 1945 je sledila jaltska konferenca, na kateri so Stalin, Churchill in Roosevelt razpravljali o povojni razdelitvi Nem\u010dije. Na potsdamski konferenci pet mesecev kasneje so Sovjetski zvezi prepustili primat nad vzhodno Evropo, govorili o povojni ureditvi Nem\u010dije in gro\u017enji Japonski, ki so ji zagrozili s popolnim uni\u010denjem, \u010de ne bo privolila v brezpogojno kapitulacijo.<\/p>\n
Sile osi so voja\u0161ko za\u010dele izgubljati leta 1944. Zavezni\u0161ko izkrcanje v Normandiji 6. junija 1944 pa je pomenilo za\u010detek konca druge svetovne vojne.<\/p>\n
Nem\u010dija je brezpogojno kapitulacijo najprej podpisala 7. maja, nato je naslednji dan sledil \u0161e podpis ob prisotnosti predstavnikov Rde\u010de armade.<\/p>\n
Japonska se je podpisu kapitulacije upirala, a je, potem ko so ZDA na Hiro\u0161imo in Nagasaki avgusta 1945 odvrgle atomski bombi, 2. septembra na to vendarle pristala, s \u010dimer se je uradno kon\u010dala druga svetovna vojna.<\/p>\n
Po koncu vojne so zavezniki z namenom, da bi se izognili \u0161e kak\u0161ni svetovni vojni in da bi svet lahko brez oro\u017eja re\u0161eval svetovne te\u017eave, 24. oktobra 1945 ustanovili Organizacijo Zdru\u017eenih narodov. Odnosi med zavezniki pa so se kmalu po vojni za\u010deli slab\u0161ati, oblikovala sta se dva bloka in svet je po koncu druge svetovne vojne zdrsnil v obdobje hladne vojne.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Na stari celini, ki je \u0161e vedno v prime\u017eu pandemije novega koronavirusa, se je 9. maja pred 75 leti kon\u010dala druga svetovna vojna. V Moskvi so nameravali letos na ta dan pripraviti najve\u010djo voja\u0161ko parado doslej, a so jo morali zaradi pandemije prelo\u017eiti. Parado nameravajo izvesti \u0161e letos, a datuma \u0161e niso dolo\u010dili.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":414678,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[8126],"source":[4511],"supertag":[6103],"acf":[],"yoast_head":"\n