Tita so \u017ee v za\u010detku leta 1980 sprejeli v ljubljanski klini\u010dni center, kjer so mu morali kasneje zaradi zama\u0161enih \u017eil amputirati levo nogo. A kljub temu je 4. maja umrl. Star je bil skoraj 88 let.<\/p>\n
Pogreba, ki so ga 8. maja pripravili med sedemdnevnim dr\u017eavnim \u017ealovanjem, se je glede na uradne podatke udele\u017eilo 209 delegacij iz 127 dr\u017eav, \u0161tirje kralji, pet princev, \u0161est predsednikov parlamenta, 31 predsednikov dr\u017eav, 22 predsednikov vlad in 47 zunanjih ministrov. Titov pogreb \u0161e vedno velja za enega najve\u010djih pogrebov kakega voditelja v zgodovini.<\/p>\n
Tita so pokopali v Hi\u0161i cvetja na beograjskem Dedinju. Njegov grob je postal svojevrstna turisti\u010dna atrakcija, ki ga je doslej obiskalo ve\u010d kot 20 milijonov ljudi.<\/p>\n
Leta 2013 so poleg njega pokopali tudi njegovo zadnjo soprogo Jovanko, od njega mlaj\u0161o 32 let. Tito je bil pred njo ve\u010dkrat poro\u010den, med drugim z Maribor\u010danko judovskih korenin, 22 let mlaj\u0161o Herto Haas, s katero sta se uradno lo\u010dila po drugi svetovni vojni.<\/p>\n
Josip Broz se je rodil v Kumrovcu Hrvatu Franju Brozu in Slovenki Mariji Javor\u0161ek maja 1892. Obstaja ve\u010d datumov njegovega rojstva, na koncu pa je uradno obveljal 25. maj. Tako je bilo zapisano v \u010dasu, ko je slu\u017eil avstro-ogrsko vojsko.<\/p>\n
Po drugi svetovni vojni se je datum Titovega rojstva v skladu s gradnjo kulta osebnosti praznoval kot dan mladosti. Z njim je bila povezana tudi \u0161tafeta mladosti, med katero so ve\u010d kot \u0161tiri desetletja po celotni dr\u017eavi mladinci prena\u0161ali \u0161tafetno palico in jo Titu izro\u010dili na kon\u010dni slovesnosti v Beogradu.<\/p>\n
Tito in njegova politi\u010dna zapu\u0161\u010dina \u0161e vedno razdvajata. Jugoslavija na \u010delu s Titom je v mednarodnem prostoru u\u017eivala dolo\u010den ugled, tudi zaradi Gibanja neuvr\u0161\u010denih, katerega pobudnik je bil poleg tedanjih predsednikov Egipta, Gane, Indije in Indonezije, prav Tito.<\/p>\n
Predvsem po zaslugi finan\u010dnih kreditov zahodnih dr\u017eav je za prebivalce tedanje Jugoslavije veljajo, da imajo za razliko od drugih komunisti\u010dnih dr\u017eav tudi relativno visok \u017eivljenjski standard in svobodo pri potovanjih v tujino. V “zlatih \u010dasih socializma” so bila ve\u010dini lahko dostopna delovna mesta, na voljo so bila stanovanja, brezpla\u010dno \u0161olstvo in zdravstveni sistem.<\/p>\n
Po drugi strani je dejstvo, da je bil Tito ve\u010d desetletij na \u010delu nedemokrati\u010dnega re\u017eima, ki je posameznikom, predvsem politi\u010dnim nasprotnikom in kritikom, kr\u0161il temeljne \u010dlovekove pravice in svobo\u0161\u010dine. V njegovem obdobju so nastala posebna tabori\u0161\u010da in zapori, kot je bil hrva\u0161ki Goli otok. Pripisuje se mu odgovornost za \u0161tevilne smrti, tudi za povojne poboje.<\/p>\n
Ob obletnici Titove smrti bodo v Vodnikovi doma\u010diji v Ljubljani odprli virtualno 3D razstavo z naslovom Tito in tisk, od ikone do kulta. Kustos Muzeja tiska Ali \u017derdin je iz zbirke starih \u010dasopisov izbrskal tiste, ki pripovedujejo o Josipu Brozu Titu, njegovem boju, prevzemu oblasti, vladavini in smrti.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V klini\u010dnem centru v Ljubljani je 4. maja 1980 umrl dosmrtni predsednik nekdanje Jugoslavije Josip Broz Tito. Pokopali so ga \u0161tiri dni kasneje v Beogradu. Njegova smrt je \u0161tevilne prebivalce takratne Jugoslavije, tudi v Sloveniji, pahnila v globoko \u017ealost. Hkrati pa so se \u017ee pojavile prve skrbi glede prihodnosti dr\u017eave.<\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":221736,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[2295,1528,1650],"source":[4511],"supertag":[7150],"acf":[],"yoast_head":"\n