Mario Poljak z In\u0161tituta za mikrobiologijo in imunologijo, ki je bil glavni in odgovorni raziskovalec v tej nacionalni raziskavi o pojavnosti novega koronavirusa v Sloveniji, je na dana\u0161nji novinarski konferenci pojasnil, da so prisotnost virusa v nosno-\u017erelnem brisu odkrili pri dveh udele\u017eencih raziskave. Pri enem so oku\u017ebo na novo odkrili, pri drugem so jo potrdili v preteklosti in je imel delce virusa v \u017erelu, a verjetno ni bil ku\u017een.<\/p>\n
Sicer pa so k sodelovanju povabili 3000 ljudi – \u0161lo je za reprezentativen vzorec glede na starostno in geografsko razporeditev. Za sodelovanje v raziskavi se je odlo\u010dilo 1368 vabljenih, od tega so odvzeli 1367 brisov in 1318 vzorcev krvi.<\/p>\n
Gre za izsledke prvega dela raziskave, ki bo trajala vse do oktobra. V drugem delu raziskave bodo s sodelujo\u010dimi v stiku vsakih dva tedna, prek telefonskih pogovorov bodo pri njih poizvedovali, ali imajo kak\u0161ne simptome, zna\u010dilne za covid-19. \u010ce bodo imeli simptome, jim bodo ponovno vzeli bris in kri.<\/p>\n
Konec oktobra pa bodo spet vzeli vzorec krvi pri sodelujo\u010dih v raziskavi, ki bodo s tem sogla\u0161ali, in bodo ponovno ugotavljali protitelesa oz. ugotavljali \u0161tevilo preku\u017eenih, ki so pri\u0161li v stik z virusom, je pojasnil Poljak.<\/p>\n
S primerjavo rezultatov pomladanskih in jesenskih vzorcev bodo lahko ugotovili, kaj se je dogajalo z virusom med poletjem, ko bodo najve\u010dje migracije prebivalstva, je dodal.<\/p>\n
S temi rezultati pa bodo lahko tudi pripravljeni na novo sezono, ko se bodo v jesensko-zimskem \u010dasu znova pojavljale \u0161tevilne razli\u010dne oku\u017ebe – tako gripe, respiratornega sincicijskega virusa (RSV) ter novega in starih koronavirusov.<\/p>\n
Sicer pa gre po Poljakovih navedbah za prvo raziskavo na svetu, ki je izmerila oku\u017eenost na reprezentativni populaciji celotne dr\u017eave. Zdru\u017eili so diagnosti\u010dni pristop in isto\u010dasno ugotavljali, ali je oseba aktivno oku\u017eena oz. je \u017ee preku\u017eena.<\/p>\n
Avtorji raziskave so opozorili, da iz \u0161tudije nikakor ne moremo sklepati, da je novi koronavirus nepomemben, stopnja smrtnosti pa nizka, prav tako ni mogo\u010de delati primerjav s sezonsko gripo.<\/p>\n
Smrtnost v Sloveniji po besedah Poljaka sicer ne odstopa bistveno od primerljivih evropskih dr\u017eav, a je ob tem opozoril, da so primerjave ote\u017eene zaradi razli\u010dnega bele\u017eenja smrti po dr\u017eavah.<\/p>\n
Prav tako \u0161e vedno ni jasno, ali je oseba, ki je prebolela koronavirusno oku\u017ebo, tudi imuna na vnovi\u010dno oku\u017ebo z novim koronavirusom. Marsikatera virusna oku\u017eba povzro\u010di imunost za celo \u017eivljenje, pri tem pa so izjema koronavirusi. Pri tistih, ki so \u017ee dlje \u010dasa prisotni v na\u0161em okolju, je imunost po oku\u017ebi \u0161ibka in kratkotrajna. “Kako bo z novim, ne vemo,” je opomnil Poljak.<\/p>\n
V nekaterih dr\u017eavah izvajajo serolo\u0161ko testiranje za dokazovanje prisotnosti protiteles v populaciji, ki jo bodo spremljali tudi vnaprej. \u010ce osebe s protitelesi ne bodo zbolevale ob naslednjem valu epidemije, bodo lahko sklepali, da so imune in obratno. Veliko upanja polagajo tudi v cepivo, ki daje mo\u017enost za spro\u017eitev imunskega odziva, kako dolgotrajna in u\u010dinkovita pa bo za\u0161\u010dita, pa ne morejo napovedati. Kot je ob tem spomnil Poljak, cepiva sploh \u0161e nimamo.<\/p>\n
Javnost pa ima precej pri\u010dakovanj od hitrih testov za dokazovanje protiteles. A kot je opozoril vodja raziskave ter predstojnik in\u0161tituta za mikrobiologijo in imunologijo Miroslav Petrovec, trenutno \u0161e ni veliko takih testov, ki bi bili zanesljivi. Poleg tega je rezultate treba ocenjevati kriti\u010dno, saj tudi ob prisotnosti protiteles \u0161e ne vemo, ali smo imuni.<\/p>\n
Poljak pa je komentiral tudi mo\u017enost samopla\u010dni\u0161kega testiranja na protitelesa, s katerim so v tem tednu za\u010deli v Mariboru. Stroka ne strinja, da bi mikrobiolo\u0161ke teste izvajal kdorkoli, je dejal.<\/p>\n
“Mo\u017eno je, da je bil novi koronavirus v Sloveniji prisoten \u017ee pred prvimi testi konec januarja,” je \u0161e ocenil Poljak. Ponekod po svetu je raziskovalcem oku\u017ebo s koronavirusom uspelo dokazati tudi za nazaj s testiranjem hranjenih vzorcev, ki so jih odvzeli ob testiranju za gripo.<\/p>\n
To bi bilo po Poljakovih besedah mo\u017eno tudi v Sloveniji, saj ima in\u0161titut shranjene vzorce za celotno lansko sezono. Ob tem je pojasnil, da in\u0161titut analizira vzorce bolnikov, ki so tako bolni, da potrebujejo sprejem v bolni\u0161nico. Ob taki analizi za nazaj bi se tako bilo treba vpra\u0161ati o reprezentativnosti vzorca.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Raziskava o novem koronavirusa v Sloveniji ka\u017ee, da je imelo 41 sodelujo\u010dih oz. 3,1 odstotka v krvi protitelesa proti novem koronavirusu. Po besedah Maria Poljaka je mo\u010d sklepati, da je do prej\u0161njega tedna tako v stik z virusom pri\u0161el vsak 30. prebivalec Slovenije, s 95-odstotno gotovostjo je preku\u017eenega od dveh do \u0161tirih odstotkov prebivalstva.<\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":418330,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[15632,16256,1595],"source":[4511],"supertag":[5675],"acf":[],"yoast_head":"\n