Koronavirusna pandemija je velik \u0161ok za globalno in evropsko gospodarstvo z zelo hudimi socialnoekonomskimi posledicami. Gospodarstvo EU bo letos do\u017eivelo recesijo zgodovinskih razse\u017enosti. Evropa do\u017eivlja najhuj\u0161i gospodarski \u0161ok od velike depresije, ponazarjajo v komisiji.<\/p>\n
Medtem ko je \u0161e februarja komisija obmo\u010dju evra za letos in prihodnje leto napovedala 1,2-odstotno rast BDP, kar je bilo enako kot v novembrski napovedi, je nekaj mesecev pozneje napoved slab\u0161a za okoli devet odstotnih to\u010dk.<\/p>\n
Obmo\u010dju evra komisija za letos napoveduje rekordni, 7,7-odstotni padec BDP, celotni EU pa 7,4-odstotnega. V prihodnjem letu pa naj bi gospodarstvo obmo\u010dja evra zraslo za 6,3 odstotka, celotne EU pa za 6,1 odstotka.<\/p>\n
\u010ceprav je \u0161ok simetri\u010den in \u010deprav je pandemija udarila vse \u010dlanice, sta tako pri\u010dakovana recesija kot okrevanje neenakomerna. Najve\u010dji padec BDP komisija za letos napoveduje Gr\u010diji (9,7 odstotka), Italiji (9,5 odstotka) in \u0160paniji (9,4 odstotka). Najmanj\u0161i padec pa naj bi bele\u017eili Luksemburg (5,4 odstotka), Avstrija (5,5 odstotka) in Malta (5,8 odstotka).<\/p>\n
Okrevanje posamezne \u010dlanice bo odvisno ne le od razvoja pandemije, temve\u010d tudi od strukture gospodarstva in zmo\u017enosti odziva s stabilizacijskimi politikami. Glede na soodvisnost gospodarstev v EU bo dinamika okrevanja v posameznih \u010dlanicah vplivala na mo\u010d okrevanja drugih \u010dlanic, izpostavlja komisija.<\/p>\n
Izvr\u0161ni podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis, pristojen za gospodarske teme, je opozoril, da lahko na tej to\u010dki razse\u017enost in resnost \u0161oka koronavirusa za gospodarstvo napovejo le okvirno. Takoj\u0161nji u\u010dinek na globalno gospodarstvo bo po njegovih besedah veliko huj\u0161i kot u\u010dinek finan\u010dne krize, globina krize pa bo odvisna od evolucije pandemije.<\/p>\n
Komisija opozarja tudi na tveganje, da bo pandemija spro\u017eila bolj drasti\u010dne in stalne spremembe v odnosu do globalnih vrednostnih verig in mednarodnega sodelovanja, kar bi lahko negativno vplivalo na zelo odprto in povezano evropsko gospodarstvo, ter da bi lahko pandemija pustila stalne brazgotine skozi bankrote in dolgoro\u010dno \u0161kodo na trgu dela.<\/p>\n
Pandemija bo pove\u010dala brezposelnost. Ta naj bi se v obmo\u010dju evra pove\u010dala s 7,5 odstotka v lanskem letu na 9,6 odstotka v tem letu, nato pa naj bi se leta 2021 spet zmanj\u0161ala na 8,6 odstotka.<\/p>\n
Pandemi\u010dni \u0161ok bo vplival tudi na javne finance. Javnofinan\u010dni primanjkljaj in javni dolg bosta spet zrasla. V obmo\u010dju evra naj bi se javnofinan\u010dni primanjkljaj zvi\u0161al z 0,6 odstotka BDP v lanskem letu na 8,5 odstotka v tem letu, nato pa naj bi leta 2021 spet padel na 3,5 odstotka BDP. Javni dolg pa naj bi se od lani do letos pove\u010dal z 86 odstotkov BDP na 102,7 odstotka BDP, prihodnje leto pa naj bi se spet zmanj\u0161al na 98,8 odstotka.<\/p>\n
Stopnja inflacije bo zaradi padca povpra\u0161evanja in cen nafte strmo padla. Obmo\u010dje evra naj bi letos bele\u017eilo 0,2-odstotno inflacijo, leta 2021 pa 1,1-odstotno.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Evropsko gospodarstvo je pred recesijo zgodovinskih razse\u017enosti, je napovedala Evropska komisija v prvi gospodarski napovedi od uvedbe ukrepov za zajezitev novega koronavirusa. Recesija bo globoka in neenakomerna, okrevanje negotovo. Obmo\u010dju evra napoveduje za letos 7,7-odstotni padec BDP, v prihodnjem letu pa 6,3-odstotno rast.<\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":416663,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[1768,2391,15632],"source":[4511],"supertag":[7541],"acf":[],"yoast_head":"\n