V Sloveniji je \u0161tevilo \u0161tudentov zadnjih devet let vztrajno padalo, v povpre\u010dju za ve\u010d kot 4320 na \u0161tudijsko leto. V lanskem \u0161tudijskem letu je bilo \u0161tudentov 75.991, kar je skoraj 39.000 manj kot pred desetimi leti. V teko\u010dem \u0161tudijskem letu pa je \u0161tudentov spet ve\u010d kot prej\u0161nje leto. \u0160tevilo \u0161tudentov je najopazneje zraslo med doktorskimi \u0161tudenti (7 odstotkov) in \u0161tudenti visoko\u0161olskega strokovnega izobra\u017eevanja (za 3,2 odstotka), ka\u017eejo podatki republi\u0161kega statisti\u010dnega urada (Surs).<\/p>\n
V vi\u0161je strokovno izobra\u017eevanje se je v tem \u0161tudijskem letu vpisalo 10.662 \u0161tudentov, kar predstavlja 14 odstotkov vseh \u0161tudentov.<\/p>\n
V visoko\u0161olske \u0161tudijske programe je bilo vpisanih 66.066 \u0161tudentov; skoraj dve tretjini (63,5 odstotka) v programe 1. stopnje (19.696 v strokovne in 22.237 v univerzitetne programe). V magistrske \u0161tudijske programe jih je bilo vpisanih 31,5 odstotka oz. 4368 v enovite in 16.459 v magistrske programe po kon\u010dani 1. stopnji. Doktorski \u0161tudenti pa predstavljajo pet odstotkov vseh visoko\u0161olskih \u0161tudentov.<\/p>\n
Kljub hitremu upadu \u0161tevila \u0161tudentov v zadnjem desetletju pa \u0161tevilo novincev v visoko\u0161olskem izobra\u017eevanju v istem obdobju ni bistveno upadlo. V prvi letnik se je tako prvi\u010d vpisalo 14.988 \u0161tudentov, kar je pribli\u017eno 2,4 odstotka ve\u010d kot v prej\u0161njem \u0161tudijskem letu (14.618).<\/p>\n
Za visoko\u0161olski strokovni \u0161tudij se je v tem \u0161tudijskem letu odlo\u010dilo 6673 novincev. Ve\u010dina (79 odstotkov) jih je imela srednjo strokovno izobrazbo. Univerzitetni ali enovit magistrski \u0161tudij pa je izbralo 8315 novih \u0161tudentov, ve\u010dina (84 odstotkov) s predhodno dose\u017eeno srednjo splo\u0161no izobrazbo. Ve\u010dina novincev (62 odstotkov) je bilo starih 19 let, desetina pa starej\u0161ih od 22 let, 370 med njimi je imelo 30 let ali ve\u010d.<\/p>\n
Najve\u010d \u0161tudentov je bilo vpisanih v programe tehnika, proizvodna tehnologija in gradbeni\u0161tvo (18,6 odstotka), poslovne in upravne vede, pravo (18,5 odstotka) ter zdravstvo in socialna varnost (13,5 odstotka). Najmanj \u0161tudentov \u0161tudira kmetijstvo, gozdarstvo, ribi\u0161tvo in veterinarstvo (2,9 odstotka) ter informacijske in komunikacijske tehnologije (5,6 odstotka).<\/p>\n
Med vsemi \u0161tudenti je ve\u010d \u017eensk (57,3 odstotka). Te \u0161tevil\u010dno prevladujejo na ve\u010dini podro\u010dij izobra\u017eevanja. \u0160e posebej “\u017eenski” podro\u010dji sta podro\u010dje izobra\u017eevalne znanosti in izobra\u017eevanje u\u010diteljev, kjer je \u017eensk med \u0161tudenti skoraj 88 odstotkov, in podro\u010dje zdravstvo in socialna varnost, kjer je \u0161tudentk 77 odstotkov. Mo\u0161ki pa so v ve\u010dini na dveh podro\u010djih: informacijske in komunikacijske tehnologije (83 odstotkov) in pa tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeni\u0161tvo (74 odstotkov), navajajo na Sursu.<\/p>\n
\u0160tudenti terciarnega izobra\u017eevanja so bili v tem \u0161tudijskem letu v povpre\u010dju stari 23,9 leta. Najmlaj\u0161i so bili \u0161tudenti visoko\u0161olskega univerzitetnega \u0161tudija, v povpre\u010dju so bili stari 21 let. \u0160tudenti visoko\u0161olskega strokovnega \u0161tudija so bili v povpre\u010dju dve leti starej\u0161i (23,3 leta), vi\u0161jega strokovnega izobra\u017eevanja pa skoraj pet let (24,9 leta). \u0160tudenti na magistrskem \u0161tudiju so bili v povpre\u010dju stari 26,5 leta, doktorski \u0161tudenti pa 33,1 leta.<\/p>\n
Razlika v starostni strukturi je bila velika tudi med rednimi in izrednimi \u0161tudenti. Povpre\u010dna starost vseh rednih \u0161tudentov je bila 22,3 leta, izrednih pa sedem let ve\u010d (29,3 leta).<\/p>\n
Med vsemi \u0161tudenti terciarnega izobra\u017eevanja v \u0161tudijskem letu 2019\/20 je 5974 ali 7,8 odstotka mobilnih \u0161tudentov oz. tistih s stalnim prebivali\u0161\u010dem v tujini, in to iz ve\u010d kot 100 dr\u017eav. Podobno kot v prej\u0161njih \u0161tudijskih letih jih je ve\u010d kot polovica iz dr\u017eav biv\u0161e Jugoslavije (3506), nekaj ve\u010d kot \u010detrtina iz dr\u017eav EU (1667), preostali pa iz drugih dr\u017eav (801).<\/p>\n
V primerjavi s predhodnim \u0161tudijskim letom se je \u0161tevilo mobilnih \u0161tudentov pove\u010dalo za 17,8 odstotka, njihov dele\u017e med vsemi \u0161tudenti terciarnega izobra\u017eevanja pa za 1,2 odstotne to\u010dke.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Za teko\u010de \u0161tudijsko leto 2019\/20 je bilo v terciarno izobra\u017eevanje v Sloveniji vpisanih 76.728 \u0161tudentov, kar je za odstotek ve\u010d kot v prej\u0161njem \u0161tudijskem letu. Skoraj 6000 \u0161tudentov je pri\u0161lo na \u0161tudij iz tujine, ve\u010dina iz dr\u017eav biv\u0161e Jugoslavije. Povpre\u010dni \u0161tudent je star skoraj 24 let.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":125132,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[1595,5014,4505],"source":[4511],"supertag":[7541],"acf":[],"yoast_head":"\n