Kot je v pogovoru za STA pojasnila predstojnica infekcijske klinike Univerzitetnega klini\u010dnega centra (UKC) Ljubljana, se v zdravstvu pripravljajo na tri scenarije – \u010drnega, sivega in roza. Po \u010drnem bi bil morebitni drugi val huj\u0161i kot prvi, po sivem bi bilo stanje podobno zdaj\u0161njemu in bodo bolniki v bolni\u0161nice kapljali postopno.<\/p>\n
“Trenutno manevrski prostor \u0161e obstaja, a se bo ta zelo hitro skr\u010dil, \u010de bo pri\u0161lo do vdora v dom starej\u0161ih ob\u010danov. To je precej mu\u010dno, ker nikoli ne ve\u0161, kje se bo kaj pojavilo,” je dodala Lejko Zupan\u010deva. Po najbolj idealnem roza scenariju pa bi se zgodilo enako, kot se je z virusom sarsa. “Da je izginil, pa zaenkrat nih\u010de ne ve, zakaj. Bojim se sicer, da se bo ta koronavirus jeseni vrnil,” je dejala.<\/p>\n
Izpostavlja, da so vsakr\u0161ne napovedi za\u010detka drugega vala \u0161pekulacije. “Lahko pride \u017ee poleti, \u010de bo po Evropi veliko gibanja,” je dejala. Sama upa, da smo se toliko nau\u010dili, da se bomo hitro odzvali. “Nedvomno moramo glede na zahteve EU in Svetovne zdravstvene organizacije vzdr\u017eevati dolo\u010deno rezervo zmogljivosti, tako da \u010disto vseh ne smemo zapolniti. Rezerva intenzivnih postelj in navadnih postelj mora ostati,” je pojasnila.<\/p>\n
Najve\u010dji problem bo ob morebitnem drugem valu podobno kot pri prvem kader. “Ta je razporejen na redna delovi\u0161\u010da, kjer pa je bilo \u017ee prej ponavadi premalo ljudi. \u0160li bomo v izobra\u017eevanje dodatnega kadra glede uporabe osebne varovalne opreme in umetne ventilacije, tako da bomo imeli \u010dim ve\u010d ustrezno izobra\u017eenega kadra, ne samo UKC Ljubljana, ampak v vseh slovenskih bolni\u0161nicah,” je dejala.<\/p>\n
Po dveh mesecih epidemije v Sloveniji smo sicer po besedah infektologinje lahko zadovoljni. V UKC Ljubljana pa tudi nekaterih drugih bolni\u0161nicah so bili po njeni oceni odli\u010dno pripravljeni. Je pa izpostavila, da “kar bere\u0161 o virusu, ni isto temu, kar vidi\u0161”. Lejko Zupan\u010devo je presenetila predvsem izjemno dolga potreba po hospitalizaciji. “\u0160e zdaj imamo bolnike, ki so bili med prvimi sprejeti, pa niso \u0161e \u0161li domov,” je pojasnila.<\/p>\n
Nekateri tudi predihavanje potrebujejo ve\u010d tednov, kak\u0161no je okrevanje po odklopu od naprav, pa je odvisno od posameznikov. “Odvisno od tega, v kak\u0161ni kondiciji je bil prej, koliko ima kroni\u010dnih bolezni, katera in do kake mere se je poslab\u0161ala, predvsem pa ugotavljamo hudo izgubo mi\u0161i\u010dne mase. Tu traja tedne in tedne, da si ljudje opomorejo, da lahko spet funkcionirajo. V delo so zato vklju\u010deni tudi fizioterapevti,” je pojasnila.<\/p>\n
Med najmlaj\u0161imi hospitaliziranimi in odpu\u0161\u010denimi bolniki je bil bolnik, star nekaj \u010dez 30 let, najstarej\u0161a odpu\u0161\u010dena bolnica pa je imela nekaj ve\u010d 90 let in se je iz bolni\u0161ni\u010dne oskrbe vrnila v dom starej\u0161ih ob\u010danov. Z otroci so imeli zelo malo izku\u0161enj, je dodala infektologinja. “Mislim, da sta bila pri nas dva, in \u0161e tista dva sta se oku\u017eila v dru\u017eini in nista zbolela za covidom-19,” je dodala.<\/p>\n
So pa na infekcijski kliniki potrdili 17 oku\u017eb med zaposlenimi, od tega 11 na kliniki, \u0161est pa je bilo “izposojenih” zaposlenih. “V nekaj primerih so se oku\u017eili v doma\u010dem okolju, nekaj pa se jih je oku\u017eilo tudi na slu\u017ebenem mestu od oku\u017eenega sodelavca. Dva pa sta se zelo verjetno oku\u017eila pri delu z bolniki,” je pojasnila.<\/p>\n
Za ocenjevanje u\u010dinkovitosti zdravil imamo v Sloveniji po njenih besedah premalo izku\u0161enj. Zdravilo remdesivir so uporabili nekajkrat, favipiravirja sploh niso. Z zbiranjem krvne plazme tistih, ki so covid-19 preboleli, \u0161e niso za\u010deli, saj imajo, kot je pojasnila, te\u017eave z diagnostiko protiteles.<\/p>\n
Infektologinja je sicer opozorila na dolgoro\u010dne posledice virusa. “Lahko jih veliko, kar se vedno bolj ka\u017ee. Plju\u010da so lahko dolgoro\u010dno prizadeta, prizadeto je lahko tudi srce, mo\u017ene so okvare \u017eiv\u010devja, mi\u0161i\u010dna masa je oslabljena …,” je na\u0161tela. Dolo\u010den odstotek ljudi prav tako ponovno zboli. “So primeri, ko so bili bolniki \u017ee virolo\u0161ko negativni, jih imajo zdravniki za zdrave, pa se lahko vrnejo in so spet pozitivni. Ne gre za velik odstotek, a mo\u017enost obstaja. Za vse dolgoro\u010dne posledice pa \u0161e ne vemo,” je dejala.<\/p>\n
Je pa bolezen “pozitivno vplivala na zaposlene” in kolektiv med seboj tesno povezala. “Seveda so ljudje iz\u010drpani, jih je strah in imajo razli\u010dne te\u017eave – nekateri so se morali tudi odseliti od doma, ker imajo doma sorodnike iz rizi\u010dne skupine. Lahko so bile tudi kak\u0161ne osebne velike stiske, a pri delu se to ni poznalo. Ljudje so res delali z zanosom in veseljem, kar po\u010dnejo \u0161e naprej,” je sklenila.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V zdravstvu se pripravljajo na morebiten drugi val oku\u017eb s koronavirusom, a so vsakr\u0161ne napovedi njegovega za\u010detka po besedah infektologinje Tatjane Lejko Zupanc zgolj \u0161pekulacije. \u010ce bo veliko gibanja po Evropi, lahko do njega pride \u017ee poleti, lahko pa tudi jeseni. Ob morebitnem novem porastu oku\u017eb bo najve\u010dji izziv za zdravstvo ponovno kader.<\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":392724,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[15632,1595,16369],"source":[4511],"supertag":[5675],"acf":[],"yoast_head":"\n