“Gospodarske razmere so zelo resne in posledi\u010dno zahtevajo nadaljnje usklajene ukrepe na fiskalnem, monetarnem in drugih podro\u010djih,” so v analizi ocene sistemskih tveganj in odpornosti finan\u010dnega sektorja ob epidemiji novega koronavirusa izpostavili v Banki Slovenije. Ban\u010dni sistem je v krizo vstopil v dobrem stanju, pri\u010dakovano poslab\u0161anje poslovnega rezultata pa bo odvisno od trajanja in globine krize, so ugotovili.<\/p>\n
Dosedanji ukrepi bodo pomembno prispevali tudi k ohranitvi stabilnosti finan\u010dnega sistema. Zaradi razse\u017enosti krize pa bodo podjetja potrebovala posojila za premostitev likvidnostnih te\u017eav. V Banki Slovenije so poudarili, da so banke tokrat v primerjavi s prej\u0161njo krizo bolj izpostavljene do gospodinjstev kot do podjetij, “kar v ban\u010dni sistem v prihajajo\u010dem obdobju vna\u0161a novo negotovost”.<\/p>\n
\u010ce bo BDP upadel za \u0161est odstotkov, bi se kakovost portfelja bank poslab\u0161ala, vendar bi bil pritok nedonosnih terjatev zaradi dobrega finan\u010dnega in likvidnostnega polo\u017eaja podjetij, ki lahko ubla\u017ei prvi likvidnostni \u0161ok ob ustavitvi poslovanja, manj\u0161i. Ob tem, da bi se poslab\u0161al portfelj prebivalstva zaradi pove\u010danja brezposelnosti in upada dohodkov, bi se likvidnostni polo\u017eaj bank letos nekoliko poslab\u0161al, vendar ne bistveno. S\u010dasoma bi se ta tveganja odrazila v pritisku na zni\u017eevanje kapitalske ustreznosti bank.<\/p>\n
\u010ce bi aktivnost upadla za 16 odstotkov, pa bi ban\u010dni sistem ob koncu leta posloval z veliko izgubo. Kreditni portfelj bi se dodatno poslab\u0161al, precej bi se pove\u010dali stro\u0161ki oslabitev in rezervacij, s katerimi bi banke porabile skoraj tri \u010detrtine ustvarjenega dohodka. V obeh scenarijih sicer niso upo\u0161tevani pozitivni prispevki interventnih ukrepov dr\u017eave ter napotkov Evropskega ban\u010dnega organa in Evropske centralne banke, so pojasnili.<\/p>\n
V primeru dalj\u0161ega trajanja krize bi se mo\u010dneje zni\u017eali tudi obrestni prihodki. Vloge neban\u010dnega sektorja bi se zmanj\u0161ale, pri podjetjih zaradi pomanjkanja prilivov ob za\u010dasnem prenehanju ali zmanj\u0161anju poslovanja, pri gospodinjstvih zaradi ni\u017ejih dohodkov, s tem pa bi se likvidnostni polo\u017eaj bank poslab\u0161al, predvsem pri tistih z ni\u017ejimi likvidnostnimi prese\u017eki. Ob izrazitej\u0161em poslab\u0161anju gospodarskega stanja bi se sposobnost ban\u010dnega sistema za absorpcijo izgub iz kreditnega tveganja s prese\u017enim kapitalom mo\u010dno zni\u017eala.<\/p>\n
Med ukrepi so upo\u0161tevali dr\u017eavno poro\u0161tvo za kritje likvidnostnih potreb podjetij, omejitev razdelitve dobi\u010dkov in paket glede omilitve kapitalskih zahtev, niso pa bile vklju\u010dene posledice makroekonomskega \u0161oka. “Sprejeti ukrepi rezultirajo v teoreti\u010dnem pove\u010danju kreditne zmogljivosti za 18,43 milijarde evrov, kar predstavlja 47 odstotkov bilan\u010dne vsote, a glede na padec zaupanja in zmanj\u0161ano aktivnost ni mogo\u010de pri\u010dakovati, da bi se povpra\u0161evanje in ponudba tej zmogljivosti pribli\u017eala,” so ocenili.<\/p>\n
Najve\u010dje negativne posledice je pri\u010dakovati v dejavnostih trgovine, prometa in skladi\u0161\u010denja ter gostinstva, ki so mo\u010dno povezane s turizmom, ter v industriji, ki je mo\u010dno vpeta v globalne verige vrednosti in odvisna od razmer v najpomembnej\u0161ih trgovinskih partnericah. Prav tako se bo negativen u\u010dinek prelil v dejavnost prometa preko ohlajanja gospodarstev in motenj v globalnih dobavnih verigah.<\/p>\n
Banke, ki so bolj izpostavljene do tak\u0161nih podjetij, bodo bolj izpostavljene ve\u010djemu pritoku nedonosnih izpostavljenosti. Februarja je bil sistem s 663 milijonov evrov oz. 4,7-odstotno izpostavljenosti do podjetij do tistih s podro\u010dja kulture in rekreacije izpostavljen v vi\u0161ini 130 milijonov evrov z velikim dele\u017eem igralnic, do nastanitvenih in gostinskih objektov v vi\u0161ini 321 milijonov evrov, do potovalnih agencij v vi\u0161ini 23 milijonov evrov in do potni\u0161kega prometa v vi\u0161ini 76 milijonov evrov.<\/p>\n
V primeru bla\u017ejega scenarija se lahko dele\u017e nedonosnih izpostavljenosti bank v portfelju podjetij do konca leta pove\u010da na osem odstotkov, do konca leta 2021 pa na 12 odstotkov. V primeru ostrej\u0161ega scenarija pa bi se letos pove\u010dal za devet odstotkov, prihodnje leto pa na 16 odstotkov. Dveletni pritok novih nedonosnih izpostavljenosti podjetij bi dosegel pribli\u017eno 1,7 milijarde evrov in bi bil za pol milijarde evrov ve\u010dji kot v bla\u017ejem scenariju, so ugotovili v simulaciji, ki ne upo\u0161teva dr\u017eavnih ukrepov in napotkov ban\u010dnih organov.<\/p>\n
Ukrep odloga pla\u010dil ne bo pove\u010dal restrukturiranih izpostavljenosti bank, kljub temu pa bodo banke del odlo\u017eenih terjatev tudi med trajanjem ukrepa lahko prekvalificirale v nedonosne izpostavljenosti. “Glede na omejeno trajanje ukrepov obstaja tveganje, da bodo ti imeli mo\u010dan u\u010dinek le v prvem letu, v drugem pa se bodo banke brez dodatnih ukrepov soo\u010dile z ve\u010djim poslab\u0161anjem kakovosti portfelja,” so opozorili. Pri prebivalstvu bo nara\u0161\u010danje te kategorije v bankah odvisno od uporabljenih kreditnih standardov v preteklosti, od stopnje nara\u0161\u010danja brezposelnosti in od u\u010dinkovitosti sprejetih vladnih ukrepov.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Banke bi po analizi Banke Slovenije ob predpostavki upada gospodarske aktivnosti za okoli \u0161est odstotkov lahko poslovale blizu ni\u010delnega rezultata. V primeru globlje recesije pa bi ban\u010dni sistem ob koncu leta posloval z veliko izgubo. Resne razmere zahtevajo nadaljnje usklajene ukrepe.<\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":185726,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[5912,2391,15632,7478,1595],"source":[4511],"supertag":[7541],"acf":[],"yoast_head":"\n