Z razglasitvijo epidemije so namre\u010d na sodi\u0161\u010dih z namenom \u010dim bolj zmanj\u0161ati mo\u017enost \u0161irjenja epidemije zelo omejili delo. Obravnavali so ve\u010dinoma le nujne zadeve, roki v nenujnih zadevah pa niso tekli.<\/p>\n
Po besedah Florjan\u010di\u010da se o tem, kdaj bodo prenehale uredbe o omejenem poslovanju sodi\u0161\u010d, pogovarjajo z ministrstvom za pravosodje, saj je to vezano tudi na spremembo nekatere zakonodaje, trenutno pa predvidevajo, da bo delo na sodi\u0161\u010dih v obi\u010dajnem obsegu steklo 1. junija. Takrat naj bi tudi znova za\u010deli te\u010di vsi sodni roki.<\/p>\n
Se pa na vrhovnem sodi\u0161\u010du zavedajo, da bi lahko ob ponovnem polnem zagonu dela na sodi\u0161\u010dih pri\u0161lo do te\u017eav z zagotavljanjem primernih sodnih dvoran, saj bo treba \u0161e naprej upo\u0161tevati osnovne ukrepe za prepre\u010devanje oku\u017eb. Po besedah Florjan\u010di\u010da bi lahko te\u017eave nastale predvsem na prvostopenjskih sodi\u0161\u010dih, predvsem v Ljubljani. “Okrajno sodi\u0161\u010de v Ljubljani na primer skoraj nima obravnavne dvorane, ki bi bila uporabna za te razmere. Te\u017eave pri\u010dakujemo na kazenskem podro\u010dju, tudi za dru\u017einsko podro\u010dje prejemamo sporo\u010dila, da je te\u017eava, ker se naroki izvajajo z ve\u010djim \u0161tevilom udele\u017eencev,” je dejal Florjan\u010di\u010d.<\/p>\n
Zato so po njegovih besedah predsednike sodi\u0161\u010d \u017ee zaprosili, da sporo\u010dijo, kak\u0161ne so njihove potrebe, hkrati pa so tudi v pogovorih z ministrstvom o mo\u017enosti, kako re\u0161evati te\u017eave. Ena od re\u0161itev bi bila lahko najem dvoran na kateri od fakultet ali kje drugje, je dejal.<\/p>\n
V \u010dasu epidemije sodstvo po besedah Florjan\u010di\u010da sicer ni bilo na po\u010ditnicah, kot bi bilo mogo\u010de sklepati iz nekaterih medijskih zapisov. Od za\u010detka epidemije do 10. maja je neprednostno na delovnih mestih na sodi\u0161\u010dih delalo od 20 do 35 odstotkov sodnikov in od 13 do 22 odstotkov sodnega osebja (odvisno od posameznega sodi\u0161\u010da).<\/p>\n
Je pa omejitev poslovanja vseeno vplivala na re\u0161evanje zadev. Od sredine marca do 15. maja so namre\u010d sodi\u0161\u010da prejela 54.500 zadev, re\u0161ila pa so jih 46.500. 16. marca so imeli na sodi\u0161\u010dih okoli 128.000 nere\u0161enih zadev, 15. maja pa “po nekih ne prav to\u010dnih ocenah” 136.100 nere\u0161enih zadev, je z nekaterim podatki postregel Florjan\u010di\u010d.<\/p>\n
Novinarska konferenca je bila sicer prvotno namenjena predstavitvi letnega poro\u010dila o delu sodi\u0161\u010d v letu 2019. Slednje po besedah Florjan\u010di\u010da ka\u017ee, da slovensko sodstvo posluje uspe\u0161no in u\u010dinkovito, saj obvladuje vsakoletni pripad zadev, skraj\u0161uje se tudi povpre\u010dni \u010das re\u0161evanja zadev.<\/p>\n
Lani so tako sodi\u0161\u010da skupno prejela 839.000 zadev in jih re\u0161ila okoli 850.000. Ob koncu leta so imela nere\u0161enih 133.000 zadev, kar je osem odstotkov manj kot leto prej. “Obvladovanje pripada zadev je ve\u010d kot 100-odstotno, tako da lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da povsem uravnavamo svoje poslovanje,” je dejal Florjan\u010di\u010d.<\/p>\n
Posebej je zadovoljen, ker se skraj\u0161uje \u010das trajanja insolventnih postopkov. Pri tem se povpre\u010dno trajanje postopka bli\u017ea idealnim razmeram, to je okoli 17 mesecev, je dejal.<\/p>\n
Zni\u017euje se tudi \u0161tevilo starej\u0161ih zadev. Leta 2015 je bilo tako na sodi\u0161\u010dih 4900 zadev, starej\u0161ih od 10 let, danes jih je \u0161e 1500. Tudi dele\u017e razveljavljenih sodb je po njegovih besedah “normalen”. Razveljavljenih je namre\u010d od 0,7 do dva odstotka vseh re\u0161enih zadev.<\/p>\n
Med te\u017eavami, ki zaposlujejo sodi\u0161\u010da, je predsednik vrhovnega sodi\u0161\u010da omenil mno\u017ei\u010dne spore, posebej ko je to\u017eena stranka dr\u017eava. Ta se po besedah Florjan\u010di\u010da kljub jasni sodni praksi pogosto ne odlo\u010da za zunajsodno re\u0161evanje spora, kar le \u0161e dodatno obremenjuje sodi\u0161\u010da.<\/p>\n
Med organizacijskimi te\u017eavami sodi\u0161\u010d pa je izpostavil precej\u0161njo generacijsko vrzel med sodniki, saj primanjkuje sodnikov, starih od 35 do 45 leta, zaradi \u010desar ne prihaja do prena\u0161anja izku\u0161enj s starej\u0161ih na mlaj\u0161e sodnike, ter nere\u0161eno prostorsko problematiko predvsem ljubljanskih sodi\u0161\u010d.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Zaradi epidemije novega koronavirusa so na sodi\u0161\u010dih nastali nekateri zaostanki, ki jih bodo sku\u0161ali re\u0161evati tudi s skraj\u0161anjem leto\u0161njih sodnih po\u010ditnic. Te naj bi tako letos namesto enega meseca trajale dva tedna, in sicer od 1. do 15. avgusta, je na novinarski konferenci povedal predsednik vrhovnega sodi\u0161\u010da Damijan Florjan\u010di\u010d.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":402790,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[1595,4770,16400],"source":[4511],"supertag":[5675],"acf":[],"yoast_head":"\n