“Otroci ob\u010dasno potrebujejo telesni stik, kontakt, objem. To so stvari, o katerih se bomo morali pogovarjati, z zavedanjem vseh tveganj, ki jih to prina\u0161a,” je opozoril Musek Le\u0161nik, sicer profesor na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem.<\/p>\n
Izpostavil je, da se slovenskim otrokom ni zgodil travmatski dogodek, kot recimo njihovim vrstnikom v najbolj prizadetem italijanskem Bergamu ali v preteklosti na obmo\u010djih, ki so jih prizadeli cunamiji, potresi, vojne ali terorizem. Preprosto se jim je zgodila velika sprememba navad in \u017eivljenjskega sloga.<\/p>\n
“Tako da brez skrbi, velika ve\u010dina slovenskih otrok bo to obdobje korone prestala brez kakr\u0161nihkoli trajnih psiholo\u0161kih posledic. Ostal jim bo spomin na te \u010dase,” je dejal na dopoldanski vladni novinarski konferenci in dodal, da bo ta spomin morda za nekatere bolj grenek, recimo za tiste, ki so ostali brez valete ali maturantskega plesa.<\/p>\n
Manj\u0161i del otrok, tudi pri nas, pa je epidemijo in z njo povezane dogodke do\u017eivel kot travmatske. To so po njegovih besedah predvsem tisti otroci, “ki \u017eivijo v okoljih in dru\u017einah, kjer je bilo v \u010dasu epidemije izrazito veliko tesnobe, panike in kjer so se vsak dan prebirale katastrofi\u010dne in apokaliptni\u010dne napovedi”.<\/p>\n
Prav tako to velja za otroke, ki so imeli te\u017eave \u017ee prej, ki prihajajo iz disfunkcionalnih dru\u017ein, iz dru\u017ein, kjer je bilo \u017ee prej prisotno nasilje, in jim je \u0161ola \u017ee pred epidemijo predstavljala neke vrste zato\u010di\u0161\u010de. In tem otrokom je treba nuditi podporo in pomo\u010d.<\/p>\n
Kot je dodal Musek Le\u0161nik, so nekateri otroci zaradi ukrepov v \u010dasu epidemije imeli te\u017eave. Po analizi, ki jo je omenil, so slovenski otroci v \u010dasu \u0161olanja na daljavo imeli nekaj te\u017eav s socialno izolacijo in ob\u010dutki osamljenosti. A bo velika ve\u010dina te\u017eav, ko se bodo zadeve normalizirale, izzvenela.<\/p>\n
Otroci so prilagodljivi in so lahko izjemno odporni, ko so soo\u010deni s spremembami v \u017eivljenju, velikokrat celo bolj od star\u0161ev, je poudaril. Kako hitro bodo posledice izzvenele in koliko bo tesnobe, pa je po njegovih besedah v veliki meri odvisno od tega, koliko \u010dasa bodo ukrepi \u0161e trajali.<\/p>\n
“Vsi, ki se ukvarjamo s \u0161olstvom, vemo, da bo za otroke velika razlika, \u010de se bodo septembra po pol leta odsotnosti vrnili v \u0161olo, ali pa \u010de se bodo zdaj v tem kratkem \u010dasu vsaj za nekaj \u010dasa vrnili, da se lahko vzpostavi tista struktura in rutina, ki jo otroci potrebujejo,” je dejal psiholog. Pri tem je opozoril, da tesnobo pri star\u0161ih in otrocih najbolj krepi ob\u010dutek negotovosti in zato ni dobro, da so nenehno bombardirani z vpra\u0161anjem, “kdaj se bomo vrnili v \u0161ole”.<\/p>\n
Niso pa bile, kot je opozoril, vse posledice ukrepov le negativne. Na \u0161olah opa\u017eajo, da so nekateri otroci razvijali zmo\u017enosti prilagajanja, vztrajnosti, soo\u010danja s frustracijami, u\u010dili so se obvladovati nepredvidljivo okolje. Kar nekaj mladostnikov je povedalo tudi, da jim je delo na daljavo pravzaprav ustrezalo. Veseli ga tudi, da otroci poro\u010dajo, da so v \u010dasu, ko so se z u\u010ditelji sli\u0161ali prek aplikacije zoom, veliko ve\u010d pogovarjali, kako se po\u010dutijo, kako do\u017eivljajo stvari okoli sebe, in to se mu zdi ena od stvari, “ki bi jih veljalo obdr\u017eati”.<\/p>\n
Z u\u010ditelji se po njegovih besedah sorazmerno malo ukvarjamo, a je bilo tudi pri njih stresa in tesnobe precej. V \u010dasu ukrepov so bili v dveh vlogah: pou\u010devali so na daljavo, hkrati pa skrbeli za lastne otroke, ki so se prav tako \u0161olali doma. \u010ceprav se je po zaprtju \u0161ol pokazalo, da so u\u010ditelji premalo opremljeni z znanji in ve\u0161\u010dinami, kako se lotiti pouka na daljavo, pa jih je velika ve\u010dina znanje osvojila v izjemno hitrem \u010dasu in se prilagodila na nastalo situacijo. Tudi oni si zato zaslu\u017eijo zahvalo, je poudaril.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
A dokler zdravstvena stroka pravi, da ukrepi zagotavljajo zdravje, iz drugih strok ne morejo posegati na njihovo podro\u010dje. Je pa po njegovih besedah treba najti zdravo ravnovesje med tveganjem oku\u017ebe in psihosocialnimi tveganji.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":420069,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[15632,15877,1595,5014],"source":[4511],"supertag":[5675],"acf":[],"yoast_head":"\n