BDP, popravljen za vpliv sezone in \u0161tevila delovnih dni, se je v leto\u0161njem prvem \u010detrtletju v primerjavi z zadnjim lanskim \u010detrtletjem zni\u017eal za 4,5 odstotka, v primerjavi s prvim trimese\u010djem lani pa za 3,4 odstotka.<\/p>\n
Doma\u010de tro\u0161enje se je v prvem \u010detrtletju zmanj\u0161alo za 3,1 odstotka, na kar sta vplivala tako kon\u010dno tro\u0161enje, ki se je zmanj\u0161alo za enak odstotek, kot bruto investicije, ki so se zmanj\u0161ale za 3,3 odstotka. V okviru kon\u010dnega tro\u0161enja pa se je pove\u010dala potro\u0161nja dr\u017eave, in sicer za 5,8 odstotka.<\/p>\n
Kon\u010dna potro\u0161nja gospodinjstev se je v prvem \u010detrtletju zmanj\u0161ala za 6,4 odstotka, bruto investicije v osnovna sredstva pa so se zmanj\u0161ale za 6,3 odstotka.<\/p>\n
Na zmanj\u0161anje bruto investicij v osnovna sredstva je vplivalo zmanj\u0161anje investiranja v ve\u010dino osnovnih sredstev, razen v gradbeni\u0161tvu, kjer so se v letni primerjavi pove\u010dale za 3,8 odstotka. Med investicijami v osnovna sredstva so se pove\u010dale investicije v proizvode intelektualne lastnine, za 1,7 odstotka.<\/p>\n
Pove\u010dale so se tudi zaloge. Kot so ocenili statistiki, so k rasti BDP prispevale 0,5 odstotne to\u010dke in so tako bla\u017eile padec celotnih bruto investicij in doma\u010de potro\u0161nje.<\/p>\n
Izvoz se je v prvem \u010detrtletju leta v primerjavi z enakim lanskim \u010detrtletjem zmanj\u0161al za 1,6 odstotka, kar je prvi\u010d v zadnjih 10 letih, z izjemo drugega \u010detrtletja 2012, ko se je zmanj\u0161al za 0,1 odstotka.<\/p>\n
Uvoz se je zmanj\u0161al za 2,5 odstotka, zaradi tega razmerja je bil vpliv zunanjetrgovinskega prese\u017eka na rast BDP pozitiven. K rasti BDP je tokrat prispeval 0,5 odstotne to\u010dke.<\/p>\n
Zaposlenost je v za\u010detku leta \u0161e nara\u0161\u010dala. Skupna zaposlenost je v prvem \u010detrtletju zna\u0161ala 1.041.617 oseb, kar je za odstotek ve\u010d kot v prvem \u010detrtletju lani. Najve\u010d novozaposlenih oseb je bilo v gradbeni\u0161tvu, zdravstvu in socialnem varstvu. Upad zaposlenosti pa so zaznali v kmetijstvu, drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih in predelovalnih dejavnostih.<\/p>\n
Gospodarstvo je zaradi ni\u017eje rasti tujega povpra\u0161evanja ob visoki negotovosti v mednarodnem okolju, predvsem na ra\u010dun trgovinskih napetosti med ZDA in Kitajsko, pa tudi zaradi brexita, za\u010delo izgubljati zagon sredi lanskega leta. Ohlajanje v zadnjem lanskem \u010detrtletju je bilo predvsem posledica zmanj\u0161anja investicij in umiritve mednarodne menjave.<\/p>\n
Prvo leto\u0161nje \u010detrtletje je zaznamoval izbruh novega koronavirusa na Kitajskem, ki se je nato raz\u0161iril po Aziji, v Evropi sprva v sosednji Italiji. Slovenija se je z epidemijo soo\u010dila sredi marca, zato ta v BDP v prvem \u010detrtletju \u0161e ni pomembneje zarezala. To pa se bo zagotovo zgodilo z BDP v drugem leto\u0161njem \u010detrtletju, saj je dr\u017eava zelo okrnjeno delovala dve tretjini tega \u010detrtletja.<\/p>\n
V obmo\u010dju z evrom se je BDP v prvem leto\u0161njem trimese\u010dju po zadnjih podatkih evropskega statisti\u010dnega urada Eurostat v primerjavi z zadnjim lanskim skr\u010dil za 3,8 odstotka, medletno pa za 3,2 odstotka.<\/p>\n
Napovedi za Slovenijo za letos so tako globoko v minusu. Trenutne napovedi doma\u010dih in mednarodnih ustanov za leto\u0161nje gibanje slovenskega BDP napovedujejo padec gospodarske aktivnosti v vi\u0161ini od 5,5 odstotka do 16 odstotkov. Najve\u010d ustanov napoveduje padec okoli sedem oz. osem odstotkov.<\/p>\n
Drasti\u010den padec obsega BDP bodo bla\u017eili ukrepi, ki jih je za zajezitev posledic in zagon gospodarstva sprejela tako dr\u017eava kot EU. Podatki o stanju v drugem leto\u0161njem \u010detrtletju naj bi bili znani konec avgusta.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Bruto doma\u010di proizvod (BDP) je bil v prvem \u010detrtletju letos za 2,3 odstotka manj\u0161i kot v enakem obdobju lani. Slovenija je to \u010detrtletje, na koncu katerega je izbruhnila epidemija koronavirusa, zabele\u017eila manj\u0161e doma\u010de in tuje povpra\u0161evanje. Na upad BDP je imel upad doma\u010dega povpra\u0161evanja ve\u010dji vpliv, je sporo\u010dil statisti\u010dni urad.<\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":371114,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[6426,2391,1595,4505],"source":[4511],"supertag":[7541],"acf":[],"yoast_head":"\n