Gantar je na vpra\u0161anje, kako bosta vlada in ministrstvo re\u0161evala finan\u010dno vrzel v zdravstvu, napovedal, da bodo do konca leto\u0161njega leta z avansi nadaljevali zdaj\u0161nje financiranje zdravstva, ki se je zaradi epidemije zna\u0161lo v povsem druga\u010dnih okoli\u0161\u010dinah. “To je dovolj za stabilno financiranje izvajalcev,” je prepri\u010dan.<\/p>\n
Kaj se bo dogajalo z zdravstveno blagajno, pa bo po njegovih besedah glede na stanje v gospodarstvu in stanje brezposelnosti znano jeseni. Pripomnil je, da je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) znal v preteklosti zelo dobro poskrbeti predvsem zase, to pa ni vedno veljalo za bolni\u0161nice in zdravstvene domove.<\/p>\n
“Razen alarma, kar zadeva finance, bi zato od zavoda pri\u010dakoval ve\u010d vsebinskih sprememb in ukrepov, ki bi jih morali narediti in \u017ee vrsto let izvajati, pa jih niso. Za dolgoro\u010dno in uspe\u0161nej\u0161e financiranje delovanja zdravstva je zato klju\u010dna sprememba zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju,” je bil kriti\u010den.<\/p>\n
Poudaril je, da se bo treba pri delu ZZZS bistveno bolj kot v zmogljivosti izvajalcev usmeriti v programe, ki dejansko predstavljajo potrebe prebivalstva na posameznem podro\u010dju. Po njegovih besedah bo treba dore\u010di model financiranja zdravstva in cenovno politiko glede na na\u010din dolo\u010danja cen v zdravstvu.<\/p>\n
“Nedvomno bo potreben druga\u010den pristop pri financiranju zdravstva in kupovanju storitev. V ceno storitev bo treba bistveno bolj vklju\u010diti tudi kriterij kakovosti,” je navedel. Dodal je, da bodo materialni stro\u0161ki zdaj dejansko nekoliko vi\u0161ji, “zato bo treba priznane cene storitev, ki ne upo\u0161tevajo dovolj dejanskih stro\u0161kov, dvigniti”.<\/p>\n
V ponedeljek je bil sprejet splo\u0161ni dogovor za leto\u0161nje leto, kjer pa cene \u0161e niso prilagojene novonastalim potrebam. Gantar je zato napovedal, da bodo nemudoma stekli pogovori o sprejetju aneksa k splo\u0161nemu dogovoru, s katerim bodo vpeljali nekatere potrebne korekcije pri materialnih stro\u0161kih, kadrovskih normativih v domovih za starej\u0161e ob\u010dane in skraj\u0161anju \u010dakalnih dob.<\/p>\n
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje v zdaj\u0161nji obliki je po njegovi oceni nesprejemljivo. “Vpra\u0161anje je, kako ta sredstva – gre za okoli 500 milijonov evrov – prenesti v obvezno zdravstveno zavarovanje. \u010carobne formule za to ni, vem pa, da bo treba dose\u010di diverzifikacijo virov financiranja zdravstva,” je pojasnil.<\/p>\n
Po ministrovih besedah \u0161ele kombinacija sredstev iz prispevkov, zasebnih sredstev in sredstev iz prora\u010duna lahko zagotovi dovolj denarja za zdravstvene storitve, kot jih \u017eelimo imeti. “Utopi\u010dno pa je pri\u010dakovati, da bo denar edini odre\u0161itelj. Potrebne bodo tudi korenite vsebinske in organizacijske spremembe,” je opozoril.<\/p>\n
Na vpra\u0161anje, kdaj bo ministrstvo dalo zeleno lu\u010d za ustanovitev nove klinike za srce v Univerzitetnem klini\u010dnem centru (UKC) Ljubljana, pa je odgovoril, da ga bo moralo vodstvo UKC glede tega “temeljito prepri\u010dati”. “Podobna klinika – Nacionalni in\u0161titut za otro\u0161ke sr\u010dne bolezni – je \u017ee bila formirana, a je klavrno propadla. Klju\u010den problem vidim v nezadostnem \u0161tevilu usposobljenih strokovnjakov, potrebni so ustrezna finan\u010dna konstrukcija in prostori, saj klinika ni oddelek,” je dejal.<\/p>\n
Pri otro\u0161ki sr\u010dni kirurgiji je po ministrovih besedah jasno, da v Sloveniji nimamo zadostnega \u0161tevila bolnikov, da bi imeli kliniko, ki je zelo izku\u0161ena in vrhunska, \u010de nam ne uspe privabiti tudi bolnikov iz drugih regij. “\u010ce bi predlagana klinika te pogoje izpolnila, potem ne vidim zadr\u017eka pri njeni ustanovitvi,” je \u0161e dodal.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Minister za zdravje Toma\u017e Gantar je v intervjuju za dana\u0161njo Delovo Sobotno prilogo ocenil, da ima ZZZS za zdaj dovolj denarja. Poleg tega so zavodu po ministrovih besedah zagotovili dodatna sredstva iz prora\u010duna, vsi izvajalci pa bodo za \u010das, ko niso mogli izvajati programa, iz prora\u010duna dobili pla\u010danega 80 odstotkov nerealiziranega programa.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":420985,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[1595,5009,4997],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n