V New Yorku protesti potekajo \u017ee tretji dan, predvsem po Manhattnu in v Brooklynu. Tam je v petek pono\u010di izbruhnilo hudo nasilje, za katerim je ostalo ve\u010d po\u017eganih policijskih in drugih avtomobilov, ve\u010d sto ljudi je bilo aretiranih, po\u0161kodovani so tako policisti, kot protestniki, \u017eupan Bill de Blasio pa je izrazil solidarnost z obema stranema. Napovedal je preiskave novih primerov policijskega nasilja med protesti, ljudi pa pozval, naj mirno izra\u017eajo svoje nasprotovanje policijskemu nasilju.<\/p>\n
V prestolnici Floride Tallahassee je poltovornjak zapeljal skozi mno\u017eico protestnikov, pri \u010demer ni bilo \u017ertev. Policija je voznika nemudoma aretirala. V Philadelphii so protestniki sku\u0161ali poru\u0161iti kip nekdanjemu \u017eupanu, ki je veljal za rasista, po\u017eigali so avtomobile, ropali, vlamljali in divjali.<\/p>\n
V Los Angelesu so v soboto aretirali 533 ljudi, v St. Louisu preiskujejo smrt protestnika, ki je padel z obleganega tovornjaka, v Detroitu je neko iz vozila streljal na protestnike, ki so v Seattlu zaprli ceste, v Atlanti so oblegali guvernerjevo pala\u010do, v Minneapolisu pa so se v posmeh policijski uri v soboto zve\u010der spet zbirali po vsem mestu kljub prisotnosti nacionalne garde.<\/p>\n
“Polo\u017eaj v Minneapolisu nima ve\u010d ni\u010d opraviti z umorom Georga Floyda. Gre za napad na civilno dru\u017ebo, vlivanje strahu in nemira v na\u0161a velika mesta,” je dejal guverner Minnesote Walz. Polo\u017eaj v Minneapolisu spominja na rasne nemire leta 1992, ki so sledili policijskemu nasilju, vendar \u0161e ni tako dale\u010d.<\/p>\n
Poleg Minnesote so nacionalno gardo aktivirali med drugim tudi v Georgii, Kentuckyju, Ohiu, Teksasu in celo Utahu. \u0160tevilna mesta kot so Portland, Cincinnati, Atlanta, Los Angeles, Denver, Seattle in druga so uvedla policijske ure. A protestniki so kljub temu znova pri\u0161li na ulice.<\/p>\n
Predsedniku Trumpu ne uspeva umiriti polo\u017eaja, temve\u010d po prepri\u010danju \u017eupanje Washingtona Muriel Bowser po\u010dne ravno nasprotno. Iz oblegane Bele hi\u0161e je v soboto zjutraj tvital, da bodo na protestnike, ki bi pri\u0161li \u010dez ograjo Bele hi\u0161e na\u0161\u010duvali divje pse in \u017eupanjo po krivem obto\u017eil, da no\u010de poslati na pomo\u010d mestne policije.<\/p>\n
“Kar dela, je napad na \u010dlove\u010dnost, na Ameriko in na varnost. Obuja spomine na \u010dase, ko so policisti na borce za dr\u017eavljanske pravice \u0161\u010duvali pse,” je dejala \u017eupanja.<\/p>\n
Pred odhodom na Florido, kjer si je ogledal uspe\u0161no prvo izstrelitev rakete zasebnega podjetja s \u010dlove\u0161ko posadko v vesolje, je Trump sporo\u010dil, da zvezna vlada razmi\u0161lja o uporabi vojske za posredovanje v protestih. “Vojska je pripravljena in sposobna posredovati,” je povedal novinarjem. “Vojska je tam lahko zelo hitro,” je dodal. Na Twitterju pa je zapisal, da bo njegova administracija “uporabila neomejeno mo\u010d vojske” ter tudi izvajala aretacije.<\/p>\n
Pentagon je vsem enotam po ZDA izdal opozorilo, naj bodo pripravljene na morebitno mobilizacijo v \u0161tirih urah, \u010de bo guverner Minnesote Tim Walz ali kdo drug zaprosil za pomo\u010d. Tak\u0161nega ukrepa danes \u017eive\u010di Ameri\u010dani ne pomnijo.<\/p>\n
Ne pomnijo niti, da bi se za protestnike zaprl Lafayette park v Washingtonu, ki le\u017ei \u010dez zaprti del avenije Pensilvanija ob Beli hi\u0161i. Park je vedno poln brezdomcev, turistov in protestnikov. V petek ga je napolnilo okrog 1000 ljudi, ki so do treh zjutraj v soboto proti Beli hi\u0161i metali, kar jim je pri\u0161lo pod roke, dokler jih tajna slu\u017eba ni razgnala s solzivcem.<\/p>\n
Kandidat demokratov za novembrske predsedni\u0161ke volitve Joe Biden je danes obsodil nasilje na protestih, a poudaril, da imajo Ameri\u010dani pravico demonstrirati, poro\u010da francoska tiskovna agencija AFP.<\/p>\n
“Prav in nujno je protestirati proti tak\u0161nemu okrutnemu ravnanju. To je ameri\u0161ki odziv,” je izpostavil Biden v sporo\u010dilu za javnost. Ob tem je poudaril, da po\u017eiganje in nepotrebno uni\u010denje nista pravi odziv, prav tako ne nasilje, ki uni\u010duje podjetja, ki slu\u017eijo skupnosti.<\/p>\n
Nekateri protestniki in policisti nosijo maske, drugi ne. Zdravstvene strokovnjake v ZDA zato skrbi, da se bo pandemija koronavirusa, ki se je ponekod za\u010dela umirjati, spet vrnila v mesta z vso silo.<\/p>\n
Pred skoraj 20 leti je divjanje po policijskem pretepu Rodneyja Kinga trajalo pet dni in zahtevalo najmanj 60 \u017eivljenj. Ranjenih je bilo ve\u010d kot 2000 ljudi, ve\u010d tiso\u010d pa so jih aretirali. Gmotna \u0161koda je zna\u0161ala ve\u010d kot milijardo dolarjev.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Ameri\u0161ka mesta so tudi v soboto kljub policijski uri znova zajeli mno\u017ei\u010dni protesti proti policijskemu nasilju nad temnopoltimi v ZDA, potem ko je med aretacijo v ponedeljek umrl 46-letni George Floyd. Ameri\u0161ki predsednik Donald Trump pa je sporo\u010dil, da bo uporabil vojsko, \u010de oblasti zveznih dr\u017eav na protestih ne bodo ostreje ukrepale.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":421703,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[1680,9581,5185,5157,1682],"source":[4511],"supertag":[6103],"acf":[],"yoast_head":"\n