“Padec bruto doma\u010dega proizvoda (BDP) bo v Sloveniji po osnovnem scenariju ni\u017eji, kot ga za evrsko obmo\u010dje napoveduje Evropska centralna banka (ECB). Ta za letos evrskemu obmo\u010dju napoveduje 8,7-odstoten padec BDP. Rast obmo\u010dja naj bi prihodnje leto dosegla 5,2 odstotka, leta 2022 pa 3,3 odstotka,” je na dana\u0161nji novinarski konferenci povedal viceguverner Banke Slovenije Jo\u017eef Brade\u0161ko.<\/p>\n
Kot je pojasnil, osnovni scenarij upo\u0161teva protikoronske ukrepe, ki so manj strogi, in to, da bo kriza trajala do sredine prihodnjega leta, ko naj bi na\u0161li medicinsko re\u0161itev. Za Slovenijo v tem scenariju “pozitivni u\u010dinki pretehtajo negativne u\u010dinke bolj strogih omejevalnih ukrepov in relativno visokega dele\u017ea turizma”, je dejal.<\/p>\n
Pomemben u\u010dinek za napoved gospodarske aktivnosti imajo ukrepi doma\u010de fiskalne politike, ki ob ugodnih pogojih financiranja, ki jih zagotavlja spodbujevalna denarna politika ECB, bla\u017eijo kr\u010denje gospodarske aktivnosti. Brez njih bi bil padec gospodarske rasti \u0161e za okoli tri odstotne to\u010dke ve\u010dji, je povedala direktorica analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije Arjana Brezigar Masten.<\/p>\n
Pri izdelavi napovedi je Banka Slovenije sledila pri\u010dakovani stabilizaciji razmer v evrskem obmo\u010dju in razmeroma ugodni oceni rasti tujega povpra\u0161evanja. To bo bistveno za izvozno usmerjen del slovenskega gospodarstva, ki je mo\u010dno vpet v mednarodne trgovinske in dobavne verige. Na drugi strani bodo razmere doma v precej\u0161nji meri odvisne od u\u010dinkovitosti ukrepov vlade za stabiliziranje razmer na trgu dela.<\/p>\n
Na trgu dela Banka Slovenije pri\u010dakuje poslab\u0161anje razmer. Zaposlenost se bo letos po \u0161estletnem obdobju rasti zmanj\u0161ala za 1,9 odstotka, stopnja brezposelnosti pa bo narasla na \u0161est odstotkov. “Sprejeti interventni ukrepi bodo ubla\u017eili posledice epidemije na trgu dela, saj bosta po ocenah zaradi njih padec zaposlenosti in porast stopnje brezposelnosti manj\u0161a za pribli\u017eno tretjino,” je dodala. V prihodnjih dveh letih pri\u010dakujemo postopno izbolj\u0161evanje razmer tudi na trgu dela.<\/p>\n
Letos se pri\u010dakuje globok padec zasebne potro\u0161nje. Ta naj bi letos upadla za 6,6 odstotka, prihodnje leto pa se pove\u010dala za 4,4 odstotka. Gospodinjstva se bodo ob negotovih razmerah na trgu dela in upo\u0161tevanju ve\u010djega socialnega distanciranja obna\u0161ala previdneje in pove\u010devala previdnostno var\u010devanje. V Banki Slovenije pri\u010dakujejo zlasti padec prodaje avtomobilov, manj\u0161e pa bo tudi povpra\u0161evanje po storitvah, ki zahtevajo neposrednej\u0161i fizi\u010dni stik.<\/p>\n
Upad naro\u010dil in prekinitev dobavnih verig bosta mo\u010dno vplivala na investicijske odlo\u010ditve podjetij. Te bodo odvisne zlasti od stopnje poslab\u0161anja njihovega likvidnostnega polo\u017eaja, ki jo lahko omili garancijska shema dr\u017eave. Zaradi velikega upada zaupanja v gospodarstvu in \u0161tevilnih negotovosti se bodo podjetja odlo\u010dala za prelaganje investicij v naslednja leta, kar se bo letos odrazilo v globokem padcu predvsem investicij v opremo in stroje, v naslednjih letih pa v njihovi zmerni rasti.<\/p>\n
Ob tem bo padec povpra\u0161evanja v vseh pomembnej\u0161ih trgovinskih partnericah letos mo\u010dno zmanj\u0161al tudi obseg menjave s tujino, ki pa se bo, skladno s predpostavko o rasti tujega povpra\u0161evanja, v naslednjih letih postopoma okrepila.<\/p>\n
Cene \u017eivljenjskih potreb\u0161\u010din bodo letos stagnirale. Inflacijo ni\u017eajo predvsem cene energentov. Deflacijo bo prepre\u010dila predvsem rast cen hrane zaradi vi\u0161jih svetovnih cen prehrambnih surovin in ovir v trgovinski menjavi. Ob negotovih razmerah na trgu dela bo mo\u010dno upadlo doma\u010de povpra\u0161evanje, deflacijski pritiski pa bodo izvirali tudi iz zunanjega okolja. Skladno v prihodnjih dveh letih pri\u010dakujejo krepitev inflacije, ki pa ne bo dosegla ravni pred epidemijo.<\/p>\n
V obdobju napovedi bo dr\u017eava bele\u017eila javnofinan\u010dni primanjkljaj, ki bo letos \u0161e posebej izrazit, saj naj bi presegel osem odstotkov BDP. Ta bo nastal kot posledica zmanj\u0161anja prihodkov zaradi spremenjenih gospodarskih razmer in precej\u0161njega kr\u010denja BDP ter sprejetih ukrepov za bla\u017eitev posledic epidemije, ki prete\u017eno pomenijo ve\u010dje izdatke dr\u017eave. Zaradi za\u010dasne narave ukrepov pri\u010dakujejo, da se bo fiskalni polo\u017eaj dr\u017eave v naslednjih letih nekoliko izbolj\u0161al, vendar bo primanjkljaj v obdobju napovedi ostal razmeroma visok. Po ocenah Banke Slovenije bo dolg letos narasel na 82,3 odstotka BDP.<\/p>\n
Fiskalni ukrepi za bla\u017eitev posledic koronavirusa oz. trije protikoronski paketi naj bi po ocenah Banke Slovenije zna\u0161ali pet odstotkov BDP. Ti bla\u017eijo padec gospodarske aktivnosti, za katero je Banka Slovenije izdelala tudi alternativna scenarija, in sicer bla\u017ejega in ostrej\u0161ega. Po prvem bi se gospodarska aktivnost letos skr\u010dila za manj kot \u0161tiri odstotke, po drugem pa za pribli\u017eno 10 odstotkov.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Banka Slovenije ocenjuje, da se bo gospodarska aktivnost letos izrazito skr\u010dila, v prihodnjih dveh letih pa naj bi se razmere stabilizirale. Po osnovnem scenariju za letos pri\u010dakuje 6,5-odstoten padec BDP, v naslednjih dveh letih pa ponovno vrnitev rasti, in sicer za 4,9 oz. 3,6 odstotka.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":420812,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[5912,6426,2391,1595],"source":[4511],"supertag":[7541,5675],"acf":[],"yoast_head":"\n