Od za\u010detka kolonizacije ameri\u0161ke celine so del zgodovine tudi temnopolti, ki pa so pravice za\u010deli dobivati \u0161ele z odpravljanjem su\u017eenjstva v 19. stoletju, sprva v severnih dr\u017eavah, kasneje tudi na jugu. Vendar pravice na papirju niso bile nujno upo\u0161tevane v resni\u010dnem \u017eivljenju in ponekod se zanje borijo \u0161e danes. Sledi kraj\u0161i zgodovinski pregled nekaterih klju\u010dnih dogodkov v zgodovini temnopoltih v ZDA.<\/p>\n
Osvoboditev su\u017enjev<\/b><\/p>\n
Razprava o tem, ali je bila dr\u017eavljanska vojna posledica su\u017eenjstva, je \u0161e odprta, je pa bilo vpra\u0161anje su\u017eenjstva ena osrednjih tem vojne. Predsednik Abraham Lincoln je leta 1863 izdal akt o enakopravnosti su\u017enjev, ki je osvobodil su\u017enje v konfederacijskih dr\u017eavah, s tem pa je vojna postala tudi spopad za \u010dlovekove svobo\u0161\u010dine, pi\u0161e portal Encyklopedia Britannica. Uniji je akt dovoljeval rekrutiranje temnopoltih vojakov, pridru\u017eilo se jih je skoraj 180.000. Z zmago severnih dr\u017eav leta 1865 pa je postal veljaven za vse dr\u017eave oziroma za celotne ZDA.<\/p>\n
Sprememba ustave<\/b><\/p>\n
Po dr\u017eavljanski vojni in odpravi su\u017eenjstva je sledil naslednji pomemben pravni korak, saj so med letoma 1865 in 1870 temeljito spremenili ustavo, da so odpravili diskriminacijo, ki je prisotna v ustanovnem dokumentu. S 13. amandmajem so uradno odpravili su\u017eenjstvo, s 14. so podelili dr\u017eavljanske pravice nekdanjim su\u017enjem, s 15. pa so jim podelili volilne pravice. Zaradi pove\u010danja pravic je bilo ve\u010d Afroameri\u010danov izvoljenih na politi\u010dne polo\u017eaje, med njimi Hiram Revels iz Misisipija, ki je zasedel senatni sede\u017e nekdanjega predsednika Konfederacije Jeffersona Davisa. A vse skupaj ni trajalo dolgo, saj so kmalu v ju\u017enih zveznih dr\u017eavah uvedli t. i. zakone Jima Crowa, ki so uzakonili rasno segregacijo.<\/p>\n
Integracija v vojski<\/b><\/p>\n
\u010ceprav so se temnopolti borili z ramo ob rami z belci med dr\u017eavljansko vojno, je v vojski do sredine 20. stoletja veljala segregacija. Ameri\u0161ki predsednik Franklin D. Roosevelt je leta 1941 kon\u010dal diskriminacijo v obrambni industriji, v oboro\u017eenih silah pa se je segregacija ohranila. \u0160ele leta 1948 je predsednik Harry Truman kljub odporu senatorjev iz ju\u017enih dr\u017eav izdal izvr\u0161ni odlok, s katerimi je kon\u010dal rasno segregacijo v vojski.<\/p>\n
Integracija v \u0161olah<\/b><\/p>\n
Med pomembnej\u0161imi dose\u017eki gibanja za pravice temnopoltih je primer Brown proti svetu za izobra\u017eevanje iz leta 1954. Ameri\u0161ko vrhovno sodi\u0161\u010de je leta 1896 odlo\u010dilo, da je mo\u017een lo\u010den pouk glede na raso, pi\u0161e na portalu History. To doktrino so \u0161ole zasledovale ve\u010d desetletij, \u0161ole za temnopolte pa so bile pogosto slab\u0161e od tistih za belce. Okoli 60 let kasneje pa je vrhovno sodi\u0161\u010de soglasno odlo\u010dilo, da je rasna segregacija v javnih \u0161olah v nasprotju s 14. amandmajem k ustavi. Leto kasneje je pravosodni minister Earl Warren ukazal \u0161olskim oblastem, naj kar najhitreje implementirajo odlo\u010ditev vrhovnega sodi\u0161\u010da, a na jugu so za to potrebovali ve\u010d kot deset let.<\/p>\n
Zgodovinsko sedenje na avtobusu<\/b><\/p>\n
Roso Parks pogosto ozna\u010dujejo za mater gibanja za dr\u017eavljanske pravice zaradi njene vloge v bojkotu na avtobusih v Montgomeryju 1. decembra 1955. Ker ni \u017eelela odstopiti sede\u017ea belemu mo\u0161kemu, so jo aretirali zaradi kr\u0161itve mestne uredbe o rasni segregaciji. Pod vodstvom mladega pridigarja Martina Luthra Kinga mlaj\u0161ega so nekaj dni kasneje za\u010deli bojkot mestnega avtobusnega podjetja, ki je trajal ve\u010d kot eno leto. Po dr\u017eavi so sledile \u0161e druge podobne akcije opozarjanja na segregacijo.<\/p>\n
Shod za zaposlovanje in svobodo<\/b><\/p>\n
“Imam sanje” je zgodovinski govor Martina Luthra Kinga mlaj\u0161ega na shodu za zaposlovanje in svobodo. V Washingtonu je ve\u010d kot 200.000 udele\u017eencev 28. avgusta 1963 zahtevalo enakopravnost za vse dr\u017eavljane. Govor in shod veljata za enega najpomembnej\u0161ih trenutkov gibanja za enakopravnost temnopoltih Ameri\u010danov. Kljub za\u010detni zadr\u017eanosti je shod podprl tudi predsednik John F. Kennedy, ki je takrat sicer neuspe\u0161no lobiral za zakon o dr\u017eavljanskih pravicah.<\/p>\n
Kon\u010dno pridobljene dr\u017eavljanske pravice na papirju<\/b><\/p>\n
Vse od 40. let prej\u0161njega stoletja je bil jasen cilj, da tudi temnopolti u\u017eivajo politi\u010dno enakopravnost. Na poti je bilo nekaj uspehov in porazov, klju\u010dni cilj pa je bil dose\u017een 2. julija 1964, ko je predsednik Lynson B. Johnson podpisal zakon o dr\u017eavljanskih pravicah, ki ga je predlagal Kennedy. Z njim naj bi kon\u010dali diskriminacijo na osnovi rase, barve, vere ali nacionalnosti, ve\u010dkrat pa je bil ozna\u010den za enega najpomembnej\u0161ih zakonov v ZDA. \u010ceprav je danes splo\u0161no sprejet, je bil za takratne \u010dase zelo kontroverzen. \u0160tevilne skupine belcev so protestirale proti integraciji, izbruhnilo je tudi rasno nasilje.<\/p>\n
\u010ceprav so si v 60. letih prej\u0161njega stoletja temnopolti zagotovili ve\u010dino pravic na papirju, se boj za enakopravnost nadaljuje \u0161e danes, saj ostajajo stereotipi in diskriminacija ukoreninjeni v dru\u017ebo.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V ZDA je tudi ve\u010d kot 150 let po odpravi su\u017eenjstva \u0161e vedno zaznati rasno diskriminacijo, nazadnje se je to pokazalo ob uboju Georgea Floyda. Gibanja za pravice temnopoltih so imela sicer mo\u010dan zagon v 20. stoletju, a tudi v 21. stoletju ostajajo dejavna.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":424691,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[16437,5157,1682],"source":[4511],"supertag":[6103],"acf":[],"yoast_head":"\n