Japonski znanstveniki so tudi znanstveno ugotovili, kak\u0161en je najbolj\u0161i in najbolj pravi objem. Najve\u010d ugodja ponudi tak objem, ki ni ne premla\u010den ne pretrd in ki pride od star\u0161a. To nekako splo\u0161no znano resnico so potrdili na odzivu dojen\u010dkov, poro\u010da francoska tiskovna agencija AFP.<\/p>\n
Skupina znanstvenikov japonske univerze Taho je pri dojen\u010dkih zbirala odzive na razli\u010dne pritiske med objemanjem in tudi, kak\u0161na je bila razlika v odzivu, ko so jih dali v roke njihovim star\u0161em ali pa drugim ljudem.<\/p>\n
Na ta na\u010din so odziv otroka uvrstili v tri skupine – zgolj dr\u017eanje v roki, objem srednje intenzivnosti in krepak stisk.<\/p>\n
Glede na rezultate, ki so jih objavili v znanstveni reviji Cell, so se med objemom srednje intenzivnosti pomirili bolj kot zgolj med dr\u017eanjem na rokah, a se je potem ta u\u010dinek pomirjanja zmanj\u0161eval, bolj ko se je pove\u010deval stisk objema.<\/p>\n
Dol\u017eino objema so omejili na 20 sekund, saj, kot so priznali, se prakti\u010dno ni bilo mogo\u010de izogniti slabi volji otroka, \u010de je bil na rokah ali v objemu dlje kot minuto.<\/p>\n
Nobeno presene\u010denje najbr\u017e ni, da so se dojen\u010dki, starej\u0161i od 125 dni, hitreje umirili, \u010de jih je objela mati, kot pa neka druga \u017eenska. Tako so zaklju\u010dili, da je najbolj\u0161i objem tisti, ki pride od mame in je srednje intenzivnosti.<\/p>\n
Vendar blagodejnih u\u010dinkov objema niso dele\u017eni le otroci, ampak so tudi star\u0161i kazali pomembne znake ve\u010dje mirnosti, ko so objeli svojega otroka.<\/p>\n
Znano je, da se med telesnim stikom spro\u0161\u010da hormon oksitocin, t.i. hormon ljubezni. Vendar so znanstveniki opozorili, da so bili njihovi poskusi z objemanjem prekratki, da bi to ugodje lahko pripisali delovanju tega hormona.<\/p>\n
Menijo, da so s svojim poskusom v bistvu prvi\u010d izmerili psiholo\u0161ki vpliv objema na otroka. Ta \u0161tudija bi lahko \u0161e dodatno okrepila pomen povezanosti med otrokom in star\u0161em.<\/p>\n
Njihove raziskave bi lahko igrale tudi pomembno vlogo pri raziskavah otro\u0161ke psihologije, morda celo pri odkrivanju avtizma, je za AFP povedal Hiromasa Funato, ki je sodeloval v raziskavi.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Znanstveniki so ugotovili, kak\u0161en je najbolj\u0161i objem …<\/p>\n","protected":false},"author":4,"featured_media":425114,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1091],"tags":[16505],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n