Pandemija covida-19 je sredi marca zaustavila priprave na izstrelitev rakete Vega s 53 sateliti. Priprave so takrat prekinili in izstrelitev prelo\u017eili za nedolo\u010den \u010das. To je bila \u017ee druga prelo\u017eitev. Sprva je bila predvidena septembra lani, a so jo zaradi spodletele izstrelitve rakete Vega julija lani prelo\u017eili.<\/p>\n
Priprave na petkovo izstrelitev, v katerih sodelujeta tudi Toma\u017e Rodi\u010d in Martin Lamut iz Centra odli\u010dnosti Vesolje-SI, so se za\u010dele konec maja. Sodelujo\u010di so v Francosko Gvajano prispeli \u017ee sredi maja, saj so morali \u0161e za 14 dni v karanteno.<\/p>\n
Ob prekinitvi prvih priprav so morali nekatere satelite odstraniti z nosilne strukture, zaradi \u010desar sta tudi slovenska in\u017eenirja z mikrosatelita Nemo HD odstranila nekatere ob\u010dutljive dele ter ga priklju\u010dila na podporno opremo za vzdr\u017eevanje varnega stanja podsistemov med \u010dakanjem, je za STA pojasnil direktor centra odli\u010dnosti Rodi\u010d.<\/p>\n
“Ko smo zapu\u0161\u010dali prve priprave, smo morali iti nekaj korakov nazaj, po vrnitvi pa satelite spraviti v stanje pred prekinitvijo in dokon\u010dati priprave,” je dodal. V torek so na nosilno strukturo satelitov namestili aerodinami\u010dni pokrov, v petek pa vse skupaj prepeljali na plo\u0161\u010dad v Kourouju, kjer raketo pripravljajo na izstrelitev.<\/p>\n
Direktor podjetja Skylabs, ki je skupaj s Fakulteto za elektrotehniko, ra\u010dunalni\u0161tvo in informatiko Univerze v Mariboru sodelovalo pri razvoju nanosatelita Trisat, Toma\u017e Rotovnik je ob tem za STA pojasnil, da so njihov satelit sestavili \u017ee pred februarjem, ko je bil integriran na nosilec rakete v \u010de\u0161kem Brnu ter skupaj z ostalimi sateliti z letalom prepeljan v Francosko Gvajano.<\/p>\n
“Gre za prvi tovrstni primer integracije, ki ga je pri\u010dela Evropska vesoljska agencija v sofinanciranju s strani Evropske komisije z namenom krepitve evropskih sposobnosti za utirjanje majhnih satelitov,” je za STA pojasnil Rotovnik.<\/p>\n
Po besedah Rodi\u010da so pri tem novem konceptu za odprave malih vesoljskih plovil, imenovanem Small Spacecraft Mission Service (SSMS), mikrosateliti, kot je Nemo HD, razporejeni na zgornji palubi. Za nanosatelite, ki so obi\u010dajno desetkrat manj\u0161i, pa so na spodnji palubi name\u0161\u010deni standardizirani razpr\u0161ilniki.<\/p>\n
Tokratna izstrelitev zato ne bo prelomna samo za slovensko znanost, ampak tudi za evropsko, saj bo prvi\u010d na evropski raketi v vesolje poletelo toliko malih satelitov naenkrat.<\/p>\n
Izstrelitev rakete Vega, na kateri bodo sateliti iz 13 dr\u017eav, je predvidena za \u010detrtek ob 22.51 po lokalnem \u010dasu oziroma petek ob 3.51 po srednjeevropskem.<\/p>\n
Pribli\u017eno 40 minut po vzletu se bo kot drugi med vsemi sateliti od nosilne strukture odcepil Nemo HD, in sicer na vi\u0161ini orbite, po kateri bo kro\u017eil okoli Zemlje, na pribli\u017eno 500 kilometrih. Prvi stik z zemeljsko postajo v Ljubljani je predviden ob 10.43.<\/p>\n
Odcepitev Trisata je predvidena ob 5.33 po srednjeevropskem \u010dasu na vi\u0161ini okoli 530 kilometrov. Tudi to je vi\u0161ina orbite satelita, s katerim naj bi prvi stik prek postaje v Mariboru vzpostavili ob 15.34.<\/p>\n
Trisat, ki bo okoli Zemlje predvidoma kro\u017eil \u0161est let, ima maso zgolj pet kilogramov in je v prvi vrsti namenjen testiranju robustnosti nove vesoljske elektronike. Po besedah Rotovnika bo prvi nanosatelit na svetu s celovitimi tehnikami za zagotavljanje strpnosti do napak in njihovo bla\u017eenje, kot jih je pri\u010dakovati pri naprednih sistemih visokega cenovnega razreda.<\/p>\n
Glavni znanstveni prispevek projekta je opazovanje Zemljinega povr\u0161ja v kratkovalovnem infrarde\u010dem spektru, nevidnem za \u010dlove\u0161ko oko. Na krovu satelita je namre\u010d miniaturna hiperspektralna\/multispektralna kamera, delujo\u010da v kratkovalovnem infrarde\u010dem (SWIR) podro\u010dju, ki bo vsakodnevno delala posnetke Zemljinega povr\u0161ja.<\/p>\n
“Standardne kamere, tudi tak\u0161ne v mobilnih telefonih, obi\u010dajno zajemajo sliko zgolj v treh spektralnih pasovih (rde\u010di, modri in zeleni), medtem ko bo kamera na Trisatu zajemala slike v do 477 razli\u010dnih spektralnih pasovih,” pojasnjuje direktor Skylabsa.<\/p>\n
S temi posnetki si med drugim obetajo napredek na podro\u010dju spremljanja onesna\u017eenosti povr\u0161ine morij z oljnimi made\u017ei ali plastiko, ocenjevanja vla\u017enosti vegetacije, dolo\u010devanja \u017eari\u0161\u010d velikih po\u017earov in zaznavanja vulkanskega prahu v vi\u0161jih plasteh atmosfere za potrebe letalske industrije, je pojasnil Rotovnik.<\/p>\n
Nemo HD z maso 65 kilogramov, ki bo okoli Zemlje kro\u017eil pribli\u017eno pet let, pa je poseben v tem, da bo mo\u017eno z njim Zemljo opazovati tudi interaktivno. To pomeni, da bodo lahko ob preletu zemeljske postaje v realnem \u010dasu hkrati prejemali sliko s satelita in ga vodili z obra\u010danjem okoli njegovih osi. Tako bodo senzorje usmerjali proti zanimivim obmo\u010djem, je povedal Rodi\u010d.<\/p>\n
“Ko najdemo zanimivo lokacijo, lahko potem ustavimo snemanje in naredimo multispektralni posnetek, ki omogo\u010da \u0161e bistveno ve\u010d podatkov o pojavu, ki ga opazujemo,” je dodal. Mikrosatelit ima namre\u010d multispektralno in video kamero z lo\u010dljivostjo 2,8 metra s pankromatskim ostrenjem in 5,6 metra v \u0161tirih spektralnih pasovih.<\/p>\n
Namen satelita je tehnolo\u0161ka demonstracija kombinacije interaktivnega opazovanja z obema kamerama. Glavni cilji pa so povezani s preizkusi satelitskih tehnologij, kot so visokozmogljivi oddajnik za mikrosatelite, algoritmi za interaktivno in avtonomno vodenje satelita ter procesne verige za avtomatsko obdelavo podatkov.<\/p>\n
V kombinaciji z obstoje\u010dimi podatki evropskega programa Copernicus je mo\u017eno podatke, pridobljene s satelitom Nemo HD, uporabiti za konkretne re\u0161itve v kmetijstvu, gozdarstvu, urbanizmu, transportu in ekologiji v Sloveniji in drugih dr\u017eavah s podobnimi potrebami.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Satelita Trisat in Nemo HD naj bi kot prva slovenska satelita v petek zjutraj po dveh prelo\u017eitvah vendarle poletela v vesolje. Ve\u010dino priprav na izstrelitev so \u017ee zaklju\u010dili, tako da satelita \u017ee \u010dakata na izstreli\u0161\u010du v Francoski Gvajani. To bo prelomen dogodek tudi za Evropo, saj na evropski raketi niso \u0161e nikoli izstrelili toliko satelitov.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":412460,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[12284,1595,1687],"source":[4511],"supertag":[5675,16390],"acf":[],"yoast_head":"\n