Kot pojasnjujejo na ljubljanskem predstavni\u0161tvu mesta Dunaj, so \u010distilne naprave najve\u010dji lokalni porabniki energije. Dunajska za \u010di\u0161\u010denje vseh odplak potrebuje en odstotek vse elektrike, proizvedene v mestu.<\/p>\n
Zato so se na Dunaju odlo\u010dili, da bodo skupaj s tamkaj\u0161njo tehni\u0161ko univerzo razvili inovativen na\u010din pridobivanja energije iz odplak. Leta 2015 so za\u010deli s postopno gradnjo infrastrukture in po nekaj ve\u010d kot petih letih se je zaklju\u010dila gradnja ekolo\u0161ke elektrarne, ki iz obdelanega blata proizvaja elektri\u010dno in toplotno energijo. Projekt je bil vreden 250 milijonov evrov.<\/p>\n
Iz odplak, ki so jih doslej morali odstranjevati, bodo zdaj v energetskem objektu proizvajali 78 gigavatnih ur elektrike in 82 gigavatnih ur toplote, kar presega lastne potrebe. Na ta na\u010din je postala \u010distilna naprava energetsko samooskrbna, vi\u0161ek energije pa bo od septembra naprej oddajala v javno omre\u017eje.<\/p>\n
Pri omenjenem postopku blatu odvzamejo dolo\u010den dele\u017e vode in ga segrejejo na 38 stopinj Celzija. V \u0161estih 30-metrskih gnili\u0161\u010dih tako bakterije dobijo idealne pogoje za razkroj blata, med procesom gnitja pa nastaja plin, ki je v dveh tretjinah sestavljen iz metana. Zgnito blato nato odstranijo in se\u017egejo, plin pa uporabijo za elektriko in ogrevanje.<\/p>\n
Na Dunaju ocenjujejo, da se bo na ta na\u010din koli\u010dina izpustov ogljikovega dioksida zmanj\u0161ala za 40.000 ton letno, kar je toliko emisij, kot bi jih povzro\u010dil avto, ki bi 10.000-krat obkro\u017eil Zemljo.<\/p>\n
Dunajska \u010distilna naprava, ki spada med najve\u010dje v Evropi, od leta 1980 \u010disti vso odpadno vodo v mestu. Po 2500 kilometrov dolgem kanalizacijskem omre\u017eju vanjo vsako sekundo prite\u010de ve\u010d kot 6000 litrov odplak, ki jih s fizikalnimi in kemi\u010dnimi procesi v 20 urah o\u010distijo, \u010disto vodo pa nato spustijo v Donavo, so \u0161e pojasnili na ljubljanskem predstavni\u0161tvu mesta Dunaj.<\/p>\n
Problematika odpadnega komunalnega blata iz \u010distilnih naprav je medtem v Sloveniji pere\u010da. Slovenska komunalna podjetja odpadno blato izva\u017eajo. Zaradi odlo\u010ditve Mad\u017earske, da zapre mejo za njegov uvoz, je za kraj\u0161i \u010das pri\u0161lo tudi do te\u017eav s kopi\u010denjem odpadnega blata. V zadnjem \u010dasu njegov izvoz spet poteka, a se je cena precej zvi\u0161ala, kar \u017ee vpliva tudi na vi\u0161je cene komunalnih storitev.<\/p>\n
Na okoljskem ministrstvu dolgoro\u010dnih re\u0161itev za problematiko \u0161e niso predstavili, okoljski minister Andrej Vizjak pa re\u0161itev srednjero\u010dno vidi v postavitvi doma\u010dih kapacitet za njegovo su\u0161enje.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
\u010cistilna naprava na Dunaju, ki spada med najve\u010dje v Evropi in 40 let \u010disto vso odpadno vodo v avstrijski prestolnici, je po petih letih prenove postala energetsko samooskrbna, so sporo\u010dili iz predstavni\u0161tva mesta Dunaj v Ljubljani. Prenova objekta je bila eden najve\u010djih okoljskih projektov na Dunaju v zadnjih letih, vreden 250 milijonov evrov.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":425282,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[1934,16529,1949],"source":[4511],"supertag":[6103],"acf":[],"yoast_head":"\n