Vladni predlog novele zakona o ohranjanju narave je sprva predvideval le manj zahtevne uskladitve zakona s pravom EU, a je v dogajanje posegla SNS in predlagala, da se z njo zvi\u0161a tudi prag za sodelovanje nevladnikov v postopkih pred upravnimi organi in sodi\u0161\u010di. Minister za okolje Andrej Vizjak je predlog SNS podprl, prav tako mu je na\u010deloma prikimala koalicija, a so v parlamentarnem postopku z amandmaji predvidene pogoje precej omilili.<\/p>\n
V skladu z novelo so pogoji za sodelovanje naravovarstvenih nevladnih organizacij s statusom, da delujejo v javnem interesu, postavljeni glede na njihovo pravnoorganizacijsko obliko. Za dru\u0161tva tako velja, da morajo imeti najmanj 50 aktivnih \u010dlanov, zavod mora imeti zaposleni najmanj dve osebi s polnim delovnim \u010dasom, \u0161esto stopnjo izobrazbe in dvema letoma delovnih izku\u0161enj s podro\u010dja ohranjanja narave, ustanova pa najmanj 10.000 evrov premo\u017eenja. Pogoji morajo biti izpolnjeni tudi za dve leti nazaj.<\/p>\n
Izjemoma je omogo\u010deno nevladnim organizacijam, ki ne izpolnjujejo na novo predlaganih pogojev, da vseeno pridobijo status, \u010de imajo sklenjeno koncesijo za izvajanje trajnostnega gospodarjenja ali upravljanja z naravnimi viri, pogodbo o upravljanju zavarovanih obmo\u010dij ali pa gre za organizacije, ki opravljajo naloge za\u0161\u010dite, re\u0161evanja in pomo\u010di.<\/p>\n
Stranki Zeleni Slovenije in Stranka mladih – Zeleni Evrope sta 11. junija na ustavno sodi\u0161\u010de vlo\u017eili zahtevo za ustavno presojo dolo\u010db novele. Izpodbijata njen tretji \u010dlen, ki dolo\u010da dodatne pogoje za pridobitev oziroma ohranitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu na podro\u010dju ohranjanja narave. Posledi\u010dno je sporen tudi \u010detrti \u010dlen.<\/p>\n
Sprememba zakona se v ni\u010demer ne dotika kakovosti dela nevladnih organizacij, ampak zgolj administrativno in \u0161tevil\u010dno omejuje tiste, ki smejo sodelovati in dobiti status nevladne organizacije, ki deluje v javnem interesu, je poudaril Igor Juri\u0161i\u010d iz Stranke mladih – Zeleni Evrope. Pogoji tako po njegovih besedah nikakor ne pripomorejo k ohranjanju okolja. Nasprotno se lahko strokovnost celo omejuje, je izpostavil.<\/p>\n
“Moramo se vpra\u0161ati, kdo si \u017eeli na ra\u010dun okolja in narave bogateti,” pa je dejal predsednik Zelenih Slovenije Andrej \u010cu\u0161. Pobudniki \u017eelijo, da se o ustavnosti novele \u010dim prej odlo\u010di, nato pa naj se v Sloveniji nadaljujejo pogovori o okoljski zakonodaji, “ki bo \u0161la v smeri za\u0161\u010dite okolja in vodnih virov, ne pa da bodo politika in multinacionalke pod pretvezo ustvarjanja konfliktov in izrednih razmer polnili \u017eepe na ra\u010dun okolja in narave”, je \u0161e dejal \u010cu\u0161.<\/p>\n
Novela zakona o ohranjanju narave, \u0161e bolj pa prvi in tretji protikoronski zakon, so spro\u017eili mno\u017ei\u010dne okoljevarstvene proteste. V zadnjih tednih so se okoljevarstveniki s svojimi kritikami na ra\u010dun Vizjaka ve\u010dinoma pridru\u017eevali petkovim protestom, uperjenim proti celotni vladi.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Z dana\u0161njim dnem za\u010denja veljati novela zakona o ohranjanju narave, ki med drugim dviguje prag za sodelovanje nevladnih organizacij v upravnih in sodnih postopkih. Stranki Zeleni Slovenije in Stranka mladih – Zeleni Evrope sta na ustavno sodi\u0161\u010de \u017ee vlo\u017eili zahtevo za ustavno presojo omenjenih dolo\u010db.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":425749,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[2171,1595,5746],"source":[4511],"supertag":[5675],"acf":[],"yoast_head":"\n