Pogodbo novi start oz. pogodbo z naslovom Ukrepi za dodatno zmanj\u0161anje in omejitev ofenzivnega strate\u0161kega oro\u017eja sta 8. aprila 2010 v Pragi podpisala tedanji ameri\u0161ki predsednik Barack Obama in njegov tedanji ruski kolega Dmitrij Medvedjev. Predvideva omejitev jedrskega arzenala Rusije in ZDA na 1550 name\u0161\u010denih jedrskih konic in 800 sistemov za njihovo izstrelitev – od izstreli\u0161\u010d balisti\u010dnih raket do podmorni\u0161kih lanserjev in strate\u0161kih bombnikov.<\/p>\n
S to pogodbo se je koli\u010dina jedrskih konic, pripravljenih na uporabo, zmanj\u0161ala za dve tretjini glede na prvo pogodbo o omejitvi jedrske oboro\u017eitve (start) in za dodatnih 10 odstotkov glede na prej\u0161nji moskovski dogovor iz leta 2002. Nista pa dr\u017eavi omejili \u0161tevila neaktivnih jedrskih konic, ki so v skladi\u0161\u010dih in naj bi jih bilo po ocenah \u0161e vedno ve\u010d tiso\u010d.<\/p>\n
Cilji pogodbe so bili v skladu z dogovorom dose\u017eeni do februarja 2018. A zdaj se po\u010dasi izteka njena veljavnost. Veljati je namre\u010d za\u010dela 5. februarja 2011 za obdobje desetih let, torej bo veljavna do 5. februarja 2021.<\/p>\n
Posebni odposlanec ameri\u0161ke vlade Marshall Bilingslea zaenkrat ne izklju\u010duje mo\u017enosti, da bi ZDA podalj\u0161ale re\u017eim iz te pogodbe. A zaenkrat za kaj takega zahtevajo tudi sodelovanje Kitajske oz. da bi prihodnji dogovor zavezoval tudi Kitajsko.<\/p>\n
V Pekingu pa zaenkrat sodelovanje na tovrstnih tristranskih pogovorih zavra\u010dajo. Izpostavljajo, da je njihov jedrski arzenal krepko zadaj za ameri\u0161kim ali ruskim.<\/p>\n
Po ocenah Stockholmskega mednarodnega mirovnega raziskovalnega instituta (Sipri) je na svetu okoli 13.400 kosov jedrskega oro\u017eja. Uradno ima to oro\u017eje le devet dr\u017eav, a ve\u010d kot 90 odstotkov jedrskih konic imata skupaj ZDA in Rusija. ZDA naj bi imele 5800 jedrskih konic, Rusija pa 6375. Kitajska pa naj bi jih imela 320, navaja avstrijska tiskovna agencija APA.<\/p>\n
Namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov je glede nadaljnje usode pogodbe novi start precej pesimisti\u010den. Po poro\u010danju nem\u0161ke tiskovne agencije dpa je ocenil, da se mo\u017enosti za podalj\u0161anje veljavnosti pogodbe bli\u017eajo ni\u010dli. Po predsedni\u0161kih volitvah v ZDA novembra bo prepozno, da bi se dogovorili, je dejal Rjabkov in menil, da je ameri\u0161ka vlada pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa dobesedno obsedena s Kitajsko.<\/p>\n
Tako vse bolj ka\u017ee, da bo tudi pogodbo start doletela enaka usoda, kot je pred tem pogodbo o omejitvi name\u0161\u010danja raket kratkega in srednjega dosega (INF), ki je bila pomemben element varnostne arhitekture predvsem v Evropi.<\/p>\n
Predsednika ZDA in Rusije, Donald Trump in Vladimir Putin sta se sicer v za\u010detku junija v telefonskem pogovoru zavzela za obnovo dialoga in vzpostavitev zaupanja tudi na voja\u0161kem podro\u010dju in pri doseganju strate\u0161ke stabilnosti.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Rusija in ZDA bosta danes na Dunaju sku\u0161ali dose\u010di dogovor o podalj\u0161anju pogodbe o omejevanju jedrskega oro\u017eja, t. i. pogodbe novi start, ki se bo iztekla februarja prihodnje leto. V Rusiji so glede tega precej pesimisti\u010dni, medtem ko v ZDA dopu\u0161\u010dajo mo\u017enosti njenega podalj\u0161anja, a le, \u010de bo zraven tudi Kitajska. Ta pa to mo\u017enost zavra\u010da.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":399245,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[1949,8023,1354,1682],"source":[4511],"supertag":[6103],"acf":[],"yoast_head":"\n