Direktorica Europola Catherine De Bolle je v uvodni besedi v poro\u010dilu zapisala, da bi lahko ekonomski in socialni vpliv pandemije covida-19 \u0161e okrepil obstoje\u010de nezadovoljstvo med ljudmi. “Tak\u0161en razvoj dogodkov ima potencial, da \u0161e bolj spodbudi radikalizacijo posameznikov, ne glede na njihovo ideolo\u0161ko prepri\u010danje,” je dodala.<\/p>\n
“Skrajno levi in skrajno desni aktivisti ter tudi tisti, vpleteni v d\u017eihadisti\u010dni terorizem, sku\u0161ajo izkoristiti prilo\u017enost, ki jo ponuja pandemija, za \u0161irjenje njihovih namenov,” je poudarila De Bollejeva.<\/p>\n
Europol v poro\u010dilu o terorizmu za leto 2019 navaja, da je bilo lani v EU uspe\u0161nih, neuspe\u0161nih in prepre\u010denih napadov 119, kar je deset manj kot leto pred tem. Leta 2017 jih je bilo \u0161e 205. V povezavi s terorizmom so lani aretirali 1004 ljudi. To \u0161tevilo se je zmanj\u0161alo drugo leto zapored, leta 2018 je bilo aretacij 1056, leta 2017 pa 1219.<\/p>\n
Poro\u010dajo o porastu napadov desni\u010darskih skrajne\u017eev. Tri \u010dlanice EU so lani poro\u010dale o \u0161estih desni\u010darskih napadih, medtem ko se je leta 2018 zgodil samo eden. Lani je bil od \u0161estih tovrstnih napadov uspe\u0161no izveden samo eden, eden je bil neuspe\u0161en, \u0161tirje pa prepre\u010deni, kar pomeni, da jih sploh niso izvedli.<\/p>\n
“Medtem ko se \u0161tevilne skrajno desne skupine po EU niso zatekle k nasilju, so prispevale k ozra\u010dju strahu in sovra\u0161tva do manj\u0161in,” je ob tem povedala direktorica Europola. “Tak\u0161no vzdu\u0161je, ki temelji na ksenofobiji, sovra\u0161tvu do judov in muslimanov ter protimigrantskih \u010dustvih, lahko pri nekaterih radikaliziranih posameznikih zni\u017ea prag za uporabo nasilja proti ljudem,” so njeno izjavo povzeli na spletni strani urada.<\/p>\n
Naraslo je tudi \u0161tevilo napadov skrajnih levi\u010darjev in anarhistov, ki jih je bilo 26, kar je pribli\u017eno toliko kot v letih 2016 in 2017. Predlani je bilo tovrstnih napadov nekoliko manj. Vse lanske napade so zabele\u017eili v Gr\u010diji, Italiji in \u0160paniji.<\/p>\n
Ob tem se je potrojilo \u0161tevilo aretacij zaradi suma levi\u010darskega oziroma anarhisti\u010dnega terorizma. Leta 2018 so aretirali 34 ljudi, lani pa 111. Pove\u010danje je predvsem posledica velikega porasta aretacij v Italiji.<\/p>\n
Se je pa zmanj\u0161alo \u0161tevilo d\u017eihadisti\u010dnih napadov v EU. Leta 2018 je bilo uspe\u0161nih, neuspe\u0161nih in prepre\u010denih d\u017eihadisti\u010dnih napadov 24, leta 2019 pa 21. Od tega je bilo 14 prepre\u010denih \u017ee pred samim napadom.<\/p>\n
So pa tovrstni napadi zahtevali deset smrtnih \u017ertev in 26 ranjenih. V napadih drugih vrst je bil samo en \u010dlovek po\u0161kodovan, in sicer v desni\u010darskem napadu, \u0161e navaja poro\u010dilo Europola.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Omejitveni ukrepi za zajezitev novega koronavirusa bi lahko spodbudili radikalizacijo posameznikov, je v torek sporo\u010dil Evropski policijski urad Europol. V poro\u010dilu o terorizmu v EU v letu 2019 sicer navaja, da sta v porastu tako desni\u010darski kot levi\u010darski terorizem. \u0160tevilo d\u017eihadisti\u010dnih napadov pa se je zmanj\u0161alo.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":426044,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[15898,6099,2346],"source":[4511],"supertag":[7150],"acf":[],"yoast_head":"\n