Kot je danes sporo\u010dilo finan\u010dno ministrstvo, so prilivi z naslova dav\u010dnih prihodkov v prvih petih mesecih skupaj dosegli 2,9 milijarde evrov, kar je 20,1 odstotka manj kot v enakem obdobju lani.<\/p>\n
Dohodnina je bila z zneskom 488,1 milijona evrov v medletni primerjavi ni\u017eja za 17,2 odstotka. Upad teh prihodkov je v manj\u0161i meri posledica uveljavitve novele zakona o dohodnini. Zni\u017eali so se namre\u010d tudi zaradi razbremenitve dohodkov iz dela na podlagi spremembe dohodninske lestvice, zvi\u0161anja splo\u0161ne olaj\u0161ave in spremembe mehanizma dolo\u010ditve celotne dodatne splo\u0161ne olaj\u0161ave.<\/p>\n
Prav tako se je priliv davkov zmanj\u0161al zaradi vladnih ukrepov v \u010dasu epidemije covida-19, ki so dav\u010dne zavezance oprostili pla\u010devanja nekaterih dav\u010dnih obveznosti.<\/p>\n
Davek od dohodka pravnih oseb je bil od januarja do konca maja z 242,9 milijona evrov medletno ni\u017eji za 49,4 odstotka. Tolik\u0161en upad prihodkov je mo\u010d pripisati neobra\u010dunanim in nepla\u010danim akontacijam davka. Razmere in ukrepi zaradi novega koronavirusa so privedli do tega, da ni pri\u0161lo do pora\u010duna za obra\u010dunsko leto 2019.<\/p>\n
Prejeti DDV se je v prvih petih mesecih letos na letni ravni zmanj\u0161al za 18,3 odstotka 1,3 milijarde evrov. Nekatera podjetja so namre\u010d na podlagi interventne zakonodaje zaprosila za obro\u010dno pla\u010dilo ali odlog pla\u010dila obveznosti, kar je privedlo do nekoliko ni\u017eje realizacije teh prihodkov s tega naslova.<\/p>\n
Prihodki od pobranih tro\u0161arin so medtem nanesli 494,5 milijona evrov, kar je 18,7 odstotka manj kot v prvem petmese\u010dju 2019. Prihodki od tro\u0161arin od energentov in elektrike so bili ni\u017eji za 89,6 milijona evrov. Po razglasitvi epidemije so nekateri dav\u010dni zavezanci zaprosili za obro\u010dno odpla\u010devanje teh obveznosti, kar je vplivalo na ni\u017ejo realizacijo. Ob tem se je zni\u017eala tudi potro\u0161nja pogonskih goriv.<\/p>\n
Nedav\u010dni prihodki so bili s 326,8 milijona evrov medletno vi\u0161ji za 44,3 odstotka, prejeta sredstva iz EU pa so bila v petih mesecih s 306,4 milijona evrov za 11,7 odstotka manj\u0161a kot v enakem obdobju lani.<\/p>\n
Med teko\u010dimi odhodki so se obveznosti za pla\u010dilo pla\u010d in prispevkov pove\u010dale za 7,2 odstotka oziroma na 574,5 milijona evrov. To je bilo v ve\u010dji meri posledica u\u010dinka rednih napredovanj in izvajanja dogovora o pla\u010dah ter drugih stro\u0161kih dela v javnem sektorju, ki je bil sklenjen konec 2018. Deloma so se \u017ee poznala izpla\u010dila za dodatek za rizi\u010dne razmere po kolektivni pogodbi za javni sektor in dodatek za nevarnost ter posebne obremenitve zaradi epidemije.<\/p>\n
Za 15,2 odstotka na 331,5 milijona evrov so se zvi\u0161ali tudi izdatki za blago in storitev. Glavnina povi\u0161anja se nana\u0161a na izdatke za teko\u010de vzdr\u017eevanje, ki so \u0161li navzgor za 26,7 odstotka.<\/p>\n
V okviru teko\u010dih transferov so se subvencije v prvih petih mesecih letos zvi\u0161ale za 83,9 odstotka na 387,2 milijona evrov. Subvencije zasebnim podjetjem in zasebnikom so nanesle 371,2 milijona evrov. Za transfere posameznikom in gospodinjstvom je bilo namenjenih 729,1 milijona evrov, kar predstavlja 17,8-odstotno rast. Za transfere posameznikom in gospodinjstvom je bilo medletno namenjenih 17,8 odstotka ve\u010d sredstev, skupaj 729,1 milijona evrov.<\/p>\n
Drugi teko\u010di doma\u010di transferi so bili v obdobju januar-maj glede na enako obdobje lani vi\u0161ji za 33,6 odstotka. Glavnina pove\u010danja izhaja z naslova vi\u0161jih obveznosti za stro\u0161ke dela, kar je posledica drugega dela zvi\u0161anja pla\u010d v javnem sektorju.<\/p>\n
V sklade socialnega zavarovanja je dr\u017eavni prora\u010dun prispeval 746 milijonov evrov, kar je 68,5 odstotka ve\u010d kot v enakem obdobju lani. Ve\u010dina sredstev je \u0161la v blagajno Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.<\/p>\n
Prora\u010dun je izvajalcem javnih slu\u017eb, ki niso posredni prora\u010dunski uporabniki, namenil 94,4 milijona evrov ali 40,4 milijona evrov. Za za\u0161\u010ditna sredstva in opremo v okviru obvladovanja epidemije je bilo do konca maja namenjenih 33,3 milijona evrov.<\/p>\n
Pri pla\u010dilih obresti so se medtem nadaljevala ugodna gibanja. Zanje je dr\u017eava v petih mesecih namenila 487,3 milijona evrov, kar je 6,3 odstotka manj kot v enakem obdobju 2019.<\/p>\n
Konsolidirana bilanca javnega financiranja, ki jo sestavljajo vse \u0161tiri javne blagajne (poleg dr\u017eavnega prora\u010duna \u0161e zdravstvena, pokojninska in ob\u010dinske blagajne), je v petih mesecih zabele\u017eila pribli\u017eno 7,12 milijarde evrov prihodkov in okoli 8,51 milijarde evrov odhodkov. Primanjkljaj \u0161ir\u0161ih javnih financ je tako dosegel skoraj 1,39 milijarde evrov.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
U\u010dinki epidemije covida-19 se mo\u010dno poznajo na dr\u017eavnem prora\u010dunu. Prora\u010dunski prihodki so v petih mesecih dosegli 3,56 milijarde evrov in bili za 15,8 odstotka ni\u017eji kot v enakem obdobju lani. Odhodki so se pove\u010dali za 18,7 odstotka na 4,83 milijarde evrov. Prora\u010dun je tako v petmese\u010dju izkazal primanjkljaj v vi\u0161ini okoli 1,27 milijarde evrov.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":420812,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[6426,8274,6536,1595,4505],"source":[4511],"supertag":[7541,5675],"acf":[],"yoast_head":"\n