Kot so zapisali avtorji poro\u010dila ZN z naslovom Global E-waste Monitor 2020, koli\u010dina odpadnih elektronskih naprav iz leta v leto nara\u0161\u010da, poro\u010da nem\u0161ka tiskovna agencija dpa.<\/p>\n
Lani se je tako nabralo za 53,6 milijona ton elektronskih odpadkov, kar na petletni ravni pomeni rekordno 21-odstotno rast, napoved rasti za naslednje petletno obdobje pa je enaka. Leta 2030 naj bi svet tako ustvaril \u017ee 74 milijonov ton tovrstnih odpadkov.<\/p>\n
Glavni razlog za tak\u0161en trend so tehni\u010dne novosti. Na trg tako prihajajo vedno nove naprave, ki olaj\u0161ajo delo v slu\u017ebi, doma, na vrtu, pri rekreaciji, celo inteligentna obla\u010dila, ki merijo utrip srca, ali pa novotarije, ki so namenjene zgolj igri in zabavi. Drugi razlog je v vse ve\u010dji ponudbi na trgu, ki pomeni tudi ve\u010djo globalno dostopnost. Tretji razlog pa je razmeroma hitra pokvarljivost teh izdelkov, pri katerih se popravila ob vseh novostih na trgu pogosto ne izpla\u010dajo.<\/p>\n
Lani je povpre\u010den Evropejec ustvaril 16,2 kilograma elektronskih odpadkov. A te\u017eava ni le koli\u010dina odpadkov, ampak tudi ravnanje z njimi. Strokovnjaki ZN ocenjujejo, da se na svetovni ravni reciklira le 17,4 odstotka ustvarjenih odpadkov. Evropa se z 42,5 odstotka sicer odre\u017ee bolje, a ve\u010dina odvr\u017eenih naprav tudi tukaj kon\u010da na smeti\u0161\u010du. V Aziji, ki je na drugem mestu, reciklirajo 11,7 odstotka odpadkov, v Afriki pa le 0,9 odstotka.<\/p>\n
Tovrstni odpadki predstavljajo tudi neposredno nevarnost za ljudi in okolje. Eden tak\u0161nih elementov, ki na ta na\u010din zahaja v okolje, je \u0161e vedno \u017eivo srebro. Obenem pa v napravah ostanejo tudi \u0161e kako iskane snovi, kot so zlato, srebro, baker in platina. Materialna vrednost odvr\u017eenega blaga v letu 2019 je ocenjena na 57 milijard ameri\u0161kih dolarjev.<\/p>\n
Tudi na podro\u010dju elektronskih odpadkov prihaja do zlorab. Uradno je izvoz tovrstnega blaga prepovedan, \u017eal pa velike koli\u010dine odpadkov \u0161e vedno kon\u010dajo v Afriki, tudi pod pretvezo recikliranja. Eno tovrstnih odlagali\u0161\u010d je denimo v Gani, blizu prestolnice Akra, kjer se sicer predstavljajo kot center za recikliranje, v resnici pa gre za enega najve\u010djih odpadov na svetu, kjer tiso\u010de Gancev ro\u010dno razstavlja stare naprave in iz njih za preprodajo odstrani dragocene materiale.<\/p>\n
Tveganje za \u010dlove\u0161ko zdravje in okolje je pri tovrstnem po\u010detju veliko. Razstavljavci nimajo ne primernega znanja, ne orodja, ne za\u0161\u010dite. Svet tako po oceni strokovnjakov potrebuje nov pogled na vse te nastale odpadke, podobno kot se je to zgodilo s plastiko. Eden prvih korakov bi bile lahko dav\u010dne olaj\u0161ave pri nakupu novih naprav, \u010de bi kupec s seboj prinesel staro, saj bi tako najprej ustvarili vsaj bolj\u0161i nadzor nad ustvarjenimi smetmi.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Lani smo tako na svetovni ravni zavrgli skoraj 54 milijonov ton elektronskih odpadkov, kar bi napolnilo 350 ladij za kri\u017earjenje velikosti slovite Queen Mary 2. Problematika odvr\u017eenih monitorjev, prenosnih telefonov, televizorjev, hladilnikov in drugih elektronskih naprav je tako pere\u010da.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":415094,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[8338,6876,5491,15539],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n