Celotna EU pa naj bi letos bele\u017eila 8,3-odstotni padec BDP, prihodnje leto pa 5,8-odstotno rast. V prej\u0161nji, majski napovedi je komisija celotni uniji napovedala 7,4-odstoten padec BDP v tem letu in 6,1-odstotno rast v prihodnjem.<\/p>\n
Po poletni gospodarski napovedi bo torej recesija globlja in rast \u0161ibkej\u0161a, kot je kazalo spomladi. Tudi obmo\u010dje evra bo prihodnje leto bele\u017eilo nekoliko \u0161ibkej\u0161o rast, kot je kazalo maja, ko mu je komisija napovedala 6,3-odstotno krepitev BDP.<\/p>\n
“Gospodarski u\u010dinki pandemi\u010dnih omejitev so huj\u0161i, kot smo sprva pri\u010dakovali. \u0160e vedno krmarimo v viharnih vodah in se soo\u010damo s \u0161tevilnimi tveganji, vklju\u010dno z novim velikim valom oku\u017eb,” je poudaril izvr\u0161ni podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis.<\/p>\n
Ta napoved je po njegovih besedah mo\u010dan dokaz, zakaj potrebuje Evropa dogovor o ambicioznem sve\u017enju za okrevanje, o katerem se trenutno pogaja unija. Voditelji \u010dlanic EU bodo dogovor posku\u0161ali dose\u010di na zasedanju 17. in 18. julija.<\/p>\n
Podobno je sporo\u010dilo komisarja za gospodarstvo Paola Gentilonija, ki poudarja, da je koronavirus terjal \u017eivljenje ve\u010d kot pol milijona ljudi po svetu in da ta napoved ka\u017ee uni\u010dujo\u010de gospodarske u\u010dinke pandemije, zato je tako pomembno dose\u010di hiter dogovor o sve\u017enju za obnovo.<\/p>\n
V komisiji opozarjajo na izjemno velika tveganja glede zanesljivosti te napovedi zaradi ogromne negotovosti – razse\u017enost in trajanje pandemije ter morebitne nove omejitve so neznanke. Napoved namre\u010d predvideva, da se bodo pandemi\u010dni ukrepi \u0161e naprej spro\u0161\u010dali in da ne bo drugega vala oku\u017eb.<\/p>\n
Prvi podatki za maj in junij sicer ka\u017eejo, da je najhuje morda mimo. V drugi polovici leta naj bi se okrevanje okrepilo, a naj bi bilo neenakomerno med \u010dlanicami unije, \u010deprav je zunanji pandemi\u010dni \u0161ok simetri\u010den. Poletna napoved glede razse\u017enosti u\u010dinka pandemije in mo\u010di okrevanja ka\u017ee \u0161e ve\u010dje razlike med \u010dlanicami kot spomladanska.<\/p>\n
Najglobljo recesijo napoveduje komisija Italiji (-11,2 odstotka), \u0160paniji (-10,9 odstotka), Hrva\u0161ki (-10,8 odstotka) in Franciji (-10,6 odstotka). Najmanj\u0161i padec BDP pa naj bi bele\u017eile \u010dlanice brez evra – Poljska (-4,6 odstotka), Danska (-5,2 odstotka) in \u0160vedska (-5,3 odstotka), v obmo\u010dju evra pa Malta (-\u0161est odstotkov), Luksemburg (-6,2 odstotka) ter Nem\u010dija in Finska (po -6,3 odstotka).<\/p>\n
Med tveganji v Bruslju izpostavljajo tudi propad pogajanj o sporazumu o odnosih z Zdru\u017eenim kraljestvom po brexitu, ki ga morata strani dose\u010di do konca leta.<\/p>\n
Nekaj mo\u017enosti je tudi, da bo okrevanje hitrej\u0161e, kot ka\u017ee sedaj, na primer v primeru zgodnje razpolo\u017eljivosti cepiva proti koronavirusu in ugodnih epidemiolo\u0161kih razmer. Komisija v tokratni napovedi tudi \u0161e ne upo\u0161teva u\u010dinkov sve\u017enja za obnovo, ker ta \u0161e ni dogovorjen.<\/p>\n
Komisija v vmesni poletni napovedi objavi tudi podatke o inflacijskih gibanjih, ki se od spomladi niso bistveno spremenila. \u010ceprav so se cene nafte in hrane pove\u010dale bolj od pri\u010dakovanj, bo njihov u\u010dinek uravnote\u017eila \u0161ibkej\u0161a gospodarska dejavnost in u\u010dinki ukrepov \u010dlanic.<\/p>\n
Obmo\u010dje evra bo letos bele\u017eilo 0,3-odstotno inflacijo, celotna EU pa 0,6-odstotno. Za prihodnje leto pa komisija obmo\u010dju evra napoveduje 1,1-odstotno inflacijo, za celotno EU pa 1,3-odstotno.<\/p>\n
Komisija na leto objavi dve celoviti napovedi, spomladansko in jesensko, ter dve vmesni, zimsko in poletno, ki ne vklju\u010dujeta podatkov o javnih financah. Naslednjo napoved bo objavila novembra.<\/p>\n
Gospodarska napoved spro\u017ea vpra\u0161anja glede ustreznosti meril za dodelitev sredstev iz sve\u017enja za obnovo, saj bi bila po predlogu komisije Poljska, za katero je gospodarska napoved najbolj ugodna, med najve\u010djimi dobitnicami sredstev.<\/p>\n
Gentiloni je v povezavi s tem danes dejal, da popoln sistem pri dolo\u010danju klju\u010da za dodelitev sredstev ne obstaja in da je predlog komisije dober, saj temeljni na trdnih podatkih, ne na napovedih.<\/p>\n
Pandemija spro\u017ea tudi \u0161tevilna vpra\u0161anja glede evropskih prora\u010dunskih pravil, tako glede predvidene reforme pakta za stabilnost in rast kot konkretno glede tega, kdaj umakniti splo\u0161no odstopno klavzulo pakta za stabilnost in rast, s katero je unija zaradi pandemije mo\u010dno zmeh\u010dala prora\u010dunska pravila. Vse te odlo\u010ditve se bodo sprejemale prihodnje leto.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Evropska komisija je danes Evropi napovedala \u0161e globljo recesijo kot spomladi, saj je odpravljanje posledic omejitev zaradi pandemije novega koronavirusa bolj postopno, kot je bilo pri\u010dakovati tedaj. Napoved za obmo\u010dje evra za letos je poslab\u0161ala za odstotno to\u010dko na 8,7-odstotni padec BDP, prihodnje leto pa naj bi bele\u017eilo 6,1-odstotno rast.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":426414,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[4545,1910,2391,1595],"source":[4511],"supertag":[7541,5675,6103],"acf":[],"yoast_head":"\n