Banka Slovenije se je v najnovej\u0161i publikaciji Gospodarska in finan\u010dna gibanja osredoto\u010dila na razmere v drugem \u010detrtletju in obete za naprej. V Sloveniji je bil v skladu s pri\u010dakovanji padec doma\u010de gospodarske aktivnosti po kratkoro\u010dnih kazalnikih najmo\u010dnej\u0161i aprila, medtem ko so obeti za drugo polovico leta ugodnej\u0161i, so zapisali.<\/p>\n
V tretjem \u010detrtletju tako podjetja po anketi statisti\u010dnega urada pri\u010dakujejo precej\u0161nje pove\u010danje povpra\u0161evanja, tro\u0161enje gospodinjstev pa naj bi postalo manj zadr\u017eano. Glede razmer na trgu dela pa banka svari, da so nanje mo\u010dno vplivali vladni interventni ukrepi, tako da se je \u0161tevilo registriranih brezposelnih junija v primerjavi z majem nekoliko zmanj\u0161alo. Kljub temu je presegalo 89.000 in bilo medletno ve\u010dje za 26,3 odstotka.<\/p>\n
Aprila je bila rast povpre\u010dne pla\u010de ve\u010d kot desetodstotna, kar v instituciji prav tako povezujejo predvsem z obse\u017enimi protikriznimi ukrepi vlade. Obenem pa svarijo, da se bo lahko po izteku ukrepov stanje mo\u010dno spremenilo. Na trgu dela v drugi polovici leta pri\u010dakujejo manj ugodne razmere.<\/p>\n
Finan\u010dne razmere v podjetjih medtem ostajajo solidne. Podjetja med omejitvenimi dejavniki poslovanja tudi junija niso poudarjala finan\u010dnih te\u017eav. “To lahko povezujemo z visokimi likvidnostnimi rezervami v obliki vpoglednih depozitov, ugodni so ostali pogoji ban\u010dnega financiranja, sofinancirani so stro\u0161ki dela, mo\u017eno je odlo\u017eeno pla\u010dilo davkov, za prepre\u010devanje likvidnostnih te\u017eav pa je razpolo\u017eljiva tudi vladna garancijska shema,” so zapisali v Banki Slovenije.<\/p>\n
Ob\u010dutno pa so se poslab\u0161ale fiskalne razmere. Podatki o denarnem toku letos do maja ka\u017eejo na primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja v vi\u0161ini 1,4 milijarde evrov. Saldo je bil manj ugoden \u017ee v prvem \u010detrtletju, do \u0161e ve\u010djega poslab\u0161anja pa je zaradi u\u010dinkov krize pri\u0161lo aprila in maja. Prihodkov konsolidirane bilance je bilo v prvih petih mesecih medletno manj za 720 milijonov evrov oziroma 9,2 odstotka, glavni razlog pa so bili ni\u017eji prilivi iz davkov in prispevkov.<\/p>\n
Hkrati so se predvsem zaradi protikriznih ukrepov za bla\u017eenje gospodarskih in socialnih posledic krize odhodki pove\u010dali za 874 milijonov evrov oziroma 11,4 odstotka. Primanjkljaj dr\u017eave bi tako lahko letos zna\u0161al okoli osem odstotkov bruto doma\u010dega proizvoda (BDP), javni dolg pa bi lahko dosegel podobno vrednost kot leta 2015, ko je bil pri 82 odstotkih in najvi\u0161ji doslej.<\/p>\n
Bo pa v Sloveniji dolg dr\u017eave v dele\u017eu BDP tudi letos ostal precej pod povpre\u010djem evrskega obmo\u010dja, ki naj bi po ocenah Evropske komisije presegel 100 odstotkov, so dodali v banki.<\/p>\n
Za evrsko obmo\u010dje navajajo \u0161e, da med dr\u017eavami \u010dlanicami obstajajo razlike v dol\u017eini in strogosti ukrepov za zamejitev pandemije, vse pa bodo letos v recesiji. Po padcih BDP v prvi polovici leta se v drugi polovici ka\u017eejo znaki okrevanja, ki pa bo zaradi precej\u0161nje negotovosti glede nadaljnjega \u0161irjenja virusa najverjetneje \u0161ibko in zelo postopno.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Banka Slovenije ugotavlja, da sprejeti vladni interventni ukrepi v lu\u010di covida-19 mo\u010dno vplivajo na trg dela. Statistika zaposlenosti in pla\u010d se bo po izteku teh ukrepov lahko mo\u010dno spremenila, so opozorili. Tudi glede na rezultate anket med podjetji v nadaljevanju leta Banka Slovenije pri\u010dakuje nadaljnje poslab\u0161evanje razmer na trgu dela.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":185726,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[5912,2438,2391,1595,8391,6300],"source":[4511],"supertag":[7541,5675,14521],"acf":[],"yoast_head":"\n