U\u010dinkovitost pravosodnih sistemov se je izbolj\u0161ala v veliki ve\u010dini dr\u017eav \u010dlanic, je ob predstavitvi poro\u010dila dejal evropski komisar za pravosodje Didier Reynders.<\/p>\n
Pregled stanja v pravosodju zagotavlja dragocen vpogled v vladavino prava v vseh dr\u017eavah \u010dlanicah EU, rezultati pa bodo vklju\u010deni v prvo letno poro\u010dilo o vladavini prava, ki ga bo komisija predstavila \u0161e letos, je dejal.<\/p>\n
Komisija v poro\u010dilu ugotavlja pozitiven razvoj u\u010dinkovitosti pravosodnih sistemov v \u010dlanicah. Kot poudarja, je od leta 2012 opaziti pozitiven razvoj v ve\u010dini dr\u017eav \u010dlanic. Trajanje prvostopenjskih sodnih postopkov se je v skoraj vseh \u010dlanicah skraj\u0161alo, sodi\u0161\u010da so na splo\u0161no sposobna spremljati nove zadeve in zmanj\u0161evati zaostanke, poudarjajo v Bruslju.<\/p>\n
Ob predstavitvi poro\u010dila so danes v Bruslju objavili tudi raziskavi Eurobarometra o razumevanju neodvisnosti sodstva med dr\u017eavljani in podjetji. V Sloveniji, ki je bila vrsto let med najslab\u0161e ocenjenimi dr\u017eavami v EU glede dojemanja neodvisnosti sodstva, se zaupanje javnosti in podjetij v neodvisnost sodstva postopoma krepi, ka\u017eejo podatki januarske raziskave.<\/p>\n
V primerjavi z letom 2019 se je ocena o neodvisnosti sodi\u0161\u010d in sodnikov izbolj\u0161ala v \u0160paniji (za sedem odstotnih to\u010dk), na Hrva\u0161kem in na Nizozemskem (v obeh za \u0161est odstotnih to\u010dk). V Sloveniji se je v primerjavi z januarjem 2018 januarja letos ocena o neodvisnosti sodi\u0161\u010d izbolj\u0161ala za tri odstotne to\u010dke.<\/p>\n
Dele\u017e tistih, ki ocenjujejo, da je nevme\u0161avanje ali pritisk vlade oziroma politikov razlog za pozitivno oceno ravni neodvisnosti sodstva, se je v januarski raziskavi najbolj pove\u010dal prav v Sloveniji (za 11 odstotnih to\u010dk), na \u0160vedskem (za devet odstotnih to\u010dk) ter v Avstriji in Luksemburgu (v obeh za sedem odstotnih to\u010dk). Najbolj je ta dele\u017e padel v Italiji (za deset odstotnih to\u010dk) in na Danskem (za osem odstotnih to\u010dk), ka\u017eejo podatki Eurobarometra.<\/p>\n
Slovenija se je glede zaupanja v neodvisnost sodstva med splo\u0161no javnostjo uvrstila na 20. mesto (lani 22., predlani 24. mesto), dele\u017e tistih, ki zaupajo v neodvisnost slovenskega sodstva, pa je v nekaj letih s 30 odstotkov zrasel na ve\u010d kot 40 odstotkov.<\/p>\n
Raziskava sicer ka\u017ee, da se je od leta 2016 dojemanje neodvisnosti sodstva med dr\u017eavljani izbolj\u0161alo v dveh tretjinah dr\u017eav \u010dlanic. Ne glede na to se je v primerjavi z letom 2019 dojemanje neodvisnosti sodstva zmanj\u0161alo v dveh petinah \u010dlanic, pribli\u017eno polovica \u010dlanic pa se na podro\u010dju neodvisnosti sodstva soo\u010da s specifi\u010dnimi izzivi.<\/p>\n
Vme\u0161avanje ali pritisk vlade in politikov je bil najpogosteje naveden razlog za zaznano pomanjkanje neodvisnosti sodi\u0161\u010d in sodnikov, ki mu je sledil pritisk gospodarskih ali drugih posebnih interesov, poudarja raziskava Eurobarometra.<\/p>\n
Na poro\u010dilo Bruslja o u\u010dinkovitosti, kakovosti in neodvisnosti sodstva, ki predstavlja analizo podatkov o poslovanju sodi\u0161\u010d dr\u017eav Evropske unije iz leta 2018 in 2019, se je \u017ee odzvalo slovensko vrhovno sodi\u0161\u010de. Pozdravilo je dejstvo, da se prizadevanja celotnega sodstva za izbolj\u0161anje kakovosti dela in izvajanje razli\u010dnih projektov, namenjenih sodnikom, sodnemu osebju in javnosti, o\u010ditno odra\u017eajo tudi v ve\u010djem zadovoljstvu javnosti z delom sodi\u0161\u010d.<\/p>\n
Seveda ti rezultati \u0161e zdale\u010d niso zadovoljivi, pozitiven pa je o\u010diten trend izbolj\u0161anja, ki traja \u017ee ve\u010d let, so sporo\u010dili. Vrhovno sodi\u0161\u010de ob tem ponovno poudarja, da je naloga vseh dr\u017eavnih institucij, da poskrbijo za neodvisnost in nepristranskost sodstva kot samostojne veje oblasti ter v tem okviru tudi njen ugled in zaupanje v javnosti.<\/p>\n
Slovenija sicer po podatkih za leto 2018 ostaja povsem pri vrhu oziroma na tretjem mestu med dr\u017eavami EU glede \u0161tevila novih zadev na prebivalca na civilnem, gospodarskem in upravnem podro\u010dju. Slovenskim sodi\u0161\u010dem uspe kljub temu vsako leto re\u0161iti ve\u010d zadev, kot jih prejmejo, tako da se \u0161tevilo nere\u0161enih zadev \u0161e vedno zni\u017euje. Trend napredovanja Slovenije na tem podro\u010dju je sicer opazen \u017ee nekaj let, poudarjajo na vrhovnem sodi\u0161\u010du.<\/p>\n
Podatki o prora\u010dunu sodstva ka\u017eejo, da Slovenija za sodstvo namenja relativno veliko sredstev, saj je deveta med \u010dlanicami EU po izdatkih za sodi\u0161\u010da na prebivalca in \u010detrta po dele\u017eu BDP, namenjenem sodi\u0161\u010dem. Po drugi strani je Slovenija v letu 2018 znova izstopala po najve\u010djem \u0161tevilu sodnikov na 100.000 prebivalcev, kar ne presene\u010da. Sodi\u0161\u010da v Sloveniji so namre\u010d pristojna tudi za podro\u010dja, ki v nekaterih dr\u017eavah ne sodijo v njihovo prisojnost in s tem prora\u010dun sodstva (npr. zemlji\u0161ka knjiga, izvr\u0161ba), zato je \u0161tevilo sodnikov glede na \u0161tevilo prebivalcev tako visoko, \u0161e poudarjajo na vrhovnem sodi\u0161\u010du.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Evropska komisija je danes predstavila poro\u010dilo o stanju na podro\u010dju pravosodja v EU, v katerem ugotavlja, da se u\u010dinkovitost in dostopnost pravosodnih sistemov v \u010dlanicah EU \u0161e naprej izbolj\u0161uje. Obenem opozarja, da se v nekaterih \u010dlanicah zaupanje v neodvisnost sodstva \u0161e naprej zmanj\u0161uje. V Sloveniji se to zaupanje postopno izbolj\u0161uje.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":427230,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[1910,4869,1595],"source":[4511],"supertag":[5675,6103],"acf":[],"yoast_head":"\n