Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) v danes objavljeni zadnji \u0161tevilki publikacije Ekonomsko ogledalo ugotavlja, da so bili kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji maja in junija \u0161e precej ni\u017eji kot v enakem obdobju lani, so se pa s spro\u0161\u010danjem zajezitvenih ukrepov za\u010deli postopno izbolj\u0161evati.<\/p>\n
Gospodarska klima je maja in junija kljub opaznemu izbolj\u0161anju v vseh dejavnostih in med potro\u0161niki ostala znatno pod ravnjo z za\u010detka leta. “Na podlagi razpolo\u017eenja v gospodarstvu ter podatkov o prometu tovornih vozil in porabi elektrike ocenjujemo, da je bila gospodarska aktivnost tudi konec junija na precej ni\u017ejih ravneh kot lani, se je pa padec v medletni primerjavi od aprila zmanj\u0161al,” so zapisali.<\/p>\n
Tudi podatki za trgovino, predelovalne dejavnosti in blagovno menjavo, ki so na voljo do maja, ka\u017eejo na postopno izbolj\u0161anje aktivnosti po mo\u010dnem aprilskem upadu. V aprilu so sicer najgloblji upad aktivnosti zabele\u017eili v storitvenih dejavnostih. Zaradi prepovedi opravljanja ve\u010dine storitev so bile te \u0161e posebej mo\u010dno prizadete, med njimi najbolj gostinstvo.<\/p>\n
Razmere na trgu dela so se ob izrazitem upadu gospodarske aktivnosti mo\u010dno poslab\u0161ale. Potem ko je bila marca zaposlenost \u0161e medletno vi\u0161ja, je bila aprila medletno \u017ee ni\u017eja za en odstotek. Najbolj je \u0161tevilo delovno aktivnih upadlo v storitvenih dejavnostih, z okoli 10-odstotnim zmanj\u0161anjem so izstopali gostinstvo in druge raznovrstne dejavnosti. Konec junija je bilo registriranih 89.377 brezposelnih, kar je 26,3 odstotka ve\u010d kot junija lani, a za okoli odstotek manj kot konec maja letos. Medletna rast povpre\u010dne bruto pla\u010de je bila aprila, zlasti zaradi metodolo\u0161kega u\u010dinka zajema pla\u010d delavcev na \u010dakanju, 12-odstotna.<\/p>\n
Javnofinan\u010dne razmere so se zaradi globokega upada gospodarske aktivnosti in obse\u017enih ukrepov za bla\u017eenje posledic epidemije do maja izrazito poslab\u0161ale. Javnofinan\u010dni primanjkljaj se je do maja letos zaradi izrazitega zni\u017eanja prihodkov in povi\u0161anja izdatkov pove\u010dal na 1,4 milijarde evrov. Prihodkov je bilo v prvih petih mesecih medletno manj za 9,2 odstotkov, na zni\u017eanje pa je vplivalo ve\u010d dejavnikov, med njimi ni\u017eja gospodarska aktivnost, odobreni odlogi, obro\u010dno odpla\u010devanje in oprostitev dav\u010dnih obveznosti, ki jih je omogo\u010dila interventna zakonodaja v \u010dasu epidemije, ter lani sprejeta dav\u010dna reforma, ki zni\u017euje prihodke iz dohodnine. Odhodki so se pove\u010dali za 11,4 odstotka, predvsem zaradi izpla\u010dil ukrepov za bla\u017eenje posledic epidemije ranljivim skupinam, ki so okrepila zlasti rast transferjev posameznikom in gospodinjstvom, subvencije ter transferje za nakup za\u0161\u010ditne opreme.<\/p>\n
Letna deflacija je bila junija manj izrazita kot v predhodnih dveh mesecih. Nekoliko ni\u017eja je bila predvsem zaradi cen elektrike, ki so se po prenehanju vladnega ukrepa o zni\u017eanju cen elektri\u010dne energije vrnile na raven pred izbruhom epidemije. K deflaciji so sicer najve\u010d prispevale medletno ni\u017eje cene energentov, ki jih na nizki ravni ohranja tudi tro\u0161arinska politika. Rast cen hrane, ki se je med epidemijo opazno zvi\u0161ala, se je junija nekoliko umirila. Storitvena inflacija pa se je po majskem povi\u0161anju ohranila pri okoli dveh odstotkih. Z za\u010detkom epidemije so se ob\u010dutno zni\u017eale tudi cene industrijskih proizvodov.<\/p>\n
Zadnja, julijska napoved Evropske komisije predvideva, da se bo evrsko gospodarstvo ob predpostavki postopnega spro\u0161\u010danja zajezitvenih ukrepov in prepre\u010ditve obse\u017enej\u0161ega drugega vala oku\u017eb letos skr\u010dilo za 8,7 odstotka, naslednje leto pa okrevalo za 6,1 odstotka. Evropska komisija pri\u010dakuje, da se bo okrevanje evrskega gospodarstva za\u010delo v leto\u0161njem tretjem \u010detrtletju.<\/p>\n
“Napovedi so sicer povezane z visokimi in ve\u010dinoma negativnimi tveganji, saj obseg in trajanje pandemije ter morebitnih nadaljnjih zajezitvenih ukrepov ostajata neznanka,” opozarja Umar.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Gospodarska aktivnost, ki je po za\u010detku epidemije covida-19 sredi marca najbolj upadla aprila, se je maja in junija postopno za\u010dela izbolj\u0161evati, je bila pa \u0161e na precej ni\u017eji ravni kot v enakem obdobju lani. Na izbolj\u0161evanje razmer ka\u017eejo tudi dostopni podatki za za\u010detek julija. Napovedi glede okrevanja so sicer negotove, ugotavlja Umar.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":421371,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[2391,1595,6424],"source":[4511],"supertag":[7541,5675],"acf":[],"yoast_head":"\n