Za univerze so doktorji znanosti temeljni visokokakovosten kader, dejaven tako na pedago\u0161kem kot tudi raziskovalnem podro\u010dju. Za dr\u017eavo so pomemben dejavnik dru\u017ebenega, znanstvenega in tehnolo\u0161kega napredka, navajajo pri Sursu v svoji objavi o doktorjih znanosti. S tem so se visoko\u0161olske ustanove v Sloveniji pojavile na zemljevidu institucij, ki “podeljujejo najvi\u0161ji izid javnoveljavnega izobra\u017eevanja, doktorat znanosti, ki pomeni vrh izobra\u017eevalne piramide,” \u0161e navajajo.<\/p>\n
Od leta 1991 dalje so v Sloveniji naziv doktorja podelili skupno 11.576 osebam. Leta 2019 je tako med prebivalci \u017eivelo 13.182 doktorjev znanosti, kar je 0,6 odstotka prebivalstva, navajajo na Sursu. V 207 ob\u010dinah je prebival vsaj en doktor znanosti, v 18 ob\u010dinah pa ve\u010d kot 100. Najve\u010d jih je prebivalo v ob\u010dini Ljubljana, 5532 ali 42 odstotkov vseh doktorjev znanosti v Sloveniji. Ve\u010d kot 1000 jih je prebivalo \u0161e v ob\u010dini Maribor.<\/p>\n
\u0160tevilo prebivalcev z doktoratom znanosti se pove\u010duje, v zadnjih petih letih se je v povpre\u010dju pove\u010dalo za 585 na leto. To pa ne velja za vse starostne skupine, med prebivalci v skupini 25 do 35 let je \u0161tevilo v zadnjih dveh letih upadlo.<\/p>\n
\u0160tevilo novih doktorjev znanosti se je lani v primerjavi z letom 1991 trikratno pove\u010dalo. V letu 2019 je visoko \u0161olstvo tako promoviralo 477 novih doktorjev znanosti, kar je za 78 manj od letnega povpre\u010dja po osamosvojitvi. Leto 2016 je bilo rekordno z 912 novimi doktorji. To je bilo sicer tudi zadnje leto, v katerem je bilo \u0161e mogo\u010de zaklju\u010diti \u0161tudij po prej\u0161njih \u0161tudijskih programih, ki so veljali pred uvedbo bolonjskega sistema, po katerem je od njegove uvedbe do zdaj doktorsko izobra\u017eevanje uspe\u0161no zaklju\u010dilo skupno 3476 \u0161tudentov.<\/p>\n
\u010ceprav \u0161tevilo novih doktorjev znanosti od leta 2017 naprej upada, se dele\u017e tujih \u0161tudentov med njimi od leta 2012 pove\u010duje in se je v zadnjih treh letih ustalil pri 12 odstotkih. V zadnjih desetih letih je doktorsko izobra\u017eevanje v Sloveniji tako zaklju\u010dilo 589 tujih doktorskih \u0161tudentov, kar je skoraj desetina vseh novih doktorjev znanosti v tem \u010dasu. Lani je v Sloveniji doktoriralo 59 tujih \u0161tudentov, kar je bilo osmina vseh novih doktorjev znanosti tisto leto, navaja Surs.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Pred natanko stotimi leti so podelili prvi doktorat znanosti na slovenskih univerzah, \u0161el je v roke Ani Mayer. V letih od osamosvojitve dalje so na visoko\u0161olskih ustanovah v Sloveniji naziv doktorja znanosti podelili skupno 11.576 osebam, v letu 2019\/2020 je v doktorske programe vpisanih 3306 \u0161tudentov, navajajo na Statisti\u010dnem uradu RS.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":125132,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[1595,6203,1624],"source":[4511],"supertag":[5675],"acf":[],"yoast_head":"\n