Visoke provizije v nekaterih menjalnicah so presenetile tudi turisti\u010dne delavce, kot je direktorica Turisti\u010dne zveze Pulja, Sanja Cinkopan Korotaj. “Menim, da gre za zakonit rop. Eno je, \u010de je srednji te\u010daj 7,5 kune za evro in ga spremenijo na 7,3 kune, druga pa, \u010de ga spremenijo na 6,1 kuno. Po\u0161iljamo slabo sliko gostom,” je dejala za hrva\u0161ko javno televizijo HTV.<\/p>\n
So pa tudi primeri, ko sta na nekaj deset metrov narazen dve menjalnici, v katerih ena ponuja veliko ugodnej\u0161i menjalni te\u010daj, kar daje mo\u017enost izbire, navaja televizija.<\/p>\n
Medtem ko so v Zagrebu provizije v menjalnicah eden ali dva odstotka, kar je podobno kot v bankah ali na po\u0161ti, je ob obali stanje druga\u010dno. Menjalnice tam prakti\u010dno nimajo konkurence, posebej v manj\u0161ih mestih, v katerih ni ne bank ne po\u0161tnih poslovalnic.<\/p>\n
V enem ve\u010djih hrva\u0161kih podjetij, ki upravlja menjalnice, Auro Domus, so za HTV dejali, da se njihov te\u010daj razlikuje glede na ekskluzivnost lokacije, na kateri imajo podru\u017enico. Ve\u010dinoma so te name\u0161\u010dene na najbolj iskanih turisti\u010dnih lokacijah, na katerih so tudi najemnine prostorov ob\u010dutno vi\u0161je, so pojasnili. Pri tem so navedli, da turisti ve\u010dinoma menjajo manj\u0161e zneske med pet in 20 evrov.<\/p>\n
V hrva\u0161ki centralni banki (HNB) so tistim, ki menijo, da so zamenjali denar po prenizkem te\u010daju evra, svetovali, naj zahtevajo vrnitev svojega denarja v menjalnici najpozneje do konca dneva, v katerem so zamenjali denar. Treba se je dobro informirati in biti previden, ko gre za izbiro menjalnice, so poudarili.<\/p>\n
Na Hrva\u0161kem posluje pribli\u017eno 1200 menjalnic, ki so dovoljenje za delo dobile od HNB. Delajo v skladu z zakonom o deviznem poslovanju, ki je vi\u0161ino provizije prepustil ponudbi in povpra\u0161evanju, tako da niti finan\u010dni in\u0161pektorji verjetno ne bi na\u0161li nobenih nepravilnosti glede zneskov provizije.<\/p>\n
Hrva\u0161ka vlada na\u010drtuje uvedbo evra v naslednjih \u0161tirih letih, slovo od kune pa bo pomenilo tudi manj zaslu\u017eka za menjalnice in banke. Podatki iz leta 2018 ka\u017eejo, da so menjalnice odkupile 2,5 milijarde evrov, prodale pa pribli\u017eno milijardo evrov. \u010ce je bila povpre\u010dna provizija pet odstotkov, so zaslu\u017eili stotine milijonov kun, je danes poro\u010dal Ve\u010dernji list.<\/p>\n
Dodaja, da tudi hrva\u0161ki dr\u017eavljani in podjetja za provizije za zamenjavo valut letno porabijo od 400 milijonov kun do 1,2 milijarde kun (od 54 do 161 milijonov evrov), kar predstavlja od 0,1 do 0,3 odstotka hrva\u0161kega BDP.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Posamezne menjalnice ob hrva\u0161ki obali ra\u010dunajo tudi do 20 odstotkov provizije pri zamenjavi evrov v kune, so opozorili nekateri turisti na Hrva\u0161kem. Ti so npr. dobili 610 kun za 100 evrov, \u010deprav je srednji devizni te\u010daj te dni pribli\u017eno 744 kun za 100 evrov. V menjalnicah izpostavljajo, da poslujejo skladno z zakonom, ki vi\u0161ine provizij ne dolo\u010da.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":427624,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[4701,1810,5048],"source":[4511],"supertag":[5316],"acf":[],"yoast_head":"\n