Raziskava je torej pokazala, da so mo\u017enosti uspeha aplikacije, za katero bi se moralo odlo\u010diti vsaj med 50 in 60 odstotkov prebivalcev, zelo nizke. Le slabih deset odstotkov vpra\u0161anih je zatrdilo, da si bodo zagotovo namestili aplikacijo, dodatnih 17 odstotkov pa, da verjetno. \u0160estina vpra\u0161anih je sicer \u0161e neodlo\u010denih, krepko ve\u010d kot polovica pa jih pravi, da si aplikacije verjetno ali zagotovo ne bodo namestili.<\/p>\n
Aplikacijo bi si torej prostovoljno namestilo kve\u010djemu 27 odstotkov populacije med 18. in 75. letom starosti. Verjetnost namestitve je vi\u0161ja v segmentu zdravstveno previdnih, a tudi med temi je teh, ki izra\u017eajo namero, manj kot tistih, ki aplikacije bolj verjetno ne bodo namestili.<\/p>\n
\u0160ele v primeru obvezne namestitve, \u010de bi bil posameznik oku\u017een ali odrejen v karanteno, je verjetnost namestitve ocenjena na 58 odstotkov prebivalstva med 18. in 75. letom starosti. Pribli\u017eno 30 odstotkov pa si aplikacije tudi v tem primeru verjetno ali zagotovo ne bi namestilo.<\/p>\n
Ve\u010d kot polovica vpra\u0161anih namre\u010d ne verjame v uspeh aplikacije. Slaba \u010detrtina jih je prepri\u010danih, da ne bo imela nobenega u\u010dinka, tretjina pa, da ne more dovolj prispevati k omejevanju \u0161irjenja virusa. Po drugi strani skoraj dve petini vpra\u0161anih meni, da aplikacija lahko prispeva k omejevanju \u0161irjenja virusa, zgolj \u0161tirje odstotki vpra\u0161anih pa, da lahko aplikacija povsem zaustavi \u0161irjenje virusa.<\/p>\n
Obenem je raziskava pokazala nizko zaupanje v zagotovila vlade. Kar dve tretjini vpra\u0161anih zagotovilom predstavnikov vlade, da bo aplikacija anonimna, da se ne bo uporabljala za nadzor nad izpolnjevanjem pravil in da ne bo sledila uporabnikovi lokaciji, bolj oziroma sploh ne zaupa. Izra\u010dunana stopnja zaupanja je bila tako negativna, in sicer negativnih 42.<\/p>\n
Prebivalci so razdeljeni pri vpra\u0161anju naklonjenosti aplikaciji, a je nekoliko ve\u010d tistih, ki aplikaciji nasprotujejo. Odobravanje je statisti\u010dno zna\u010dilno vi\u0161je med zdravstveno previdnimi osebami, torej tistimi, ki menijo, da sodijo med bolj rizi\u010dne osebe. Precej ni\u017eje pa je med ravnodu\u0161nimi, torej tistimi, ki se ne \u010dutijo ogro\u017eene s strani virusa ali posledic \u0161irjenja virusa v dru\u017ebi. Sicer pa aplikaciji precej bolj odlo\u010dno nasprotujejo mlaj\u0161i od 40 let.<\/p>\n
Dobra tretjina tistih, ki aplikaciji nasprotujejo, kot glavni razlog navaja nadzor oziroma sledenje ljudem. Dobra petina pa ji nasprotuje predvsem zaradi nezaupanja oziroma pomanjkanja nadzora nad zbranimi podatki. Poseg v zasebnost kot razlog nasprotovanja navaja slaba petina.<\/p>\n
Glavna razloga za odobravanje aplikacije pa sta bolj\u0161a kontrola nad \u0161irjenjem novega koronavirusa in nadzor tistih, ki bi morali biti v karanteni. Oba argumenta je kot glavni razlog navedla dobra tretjina odobravajo\u010dih.<\/p>\n
Sicer pa je stopnja seznanjenosti s prihajajo\u010do aplikacijo relativno visoka, saj je le desetina vpra\u0161anih odgovorila, da z aplikacijo niso seznanjeni. Dobra tretjina je z njo seznanjena bolj slabo, ve\u010d kot polovica pa dokaj ali zelo dobro.<\/p>\n
V raziskavi med 10. in 13. julijem je sodelovalo 566 oseb.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Verjetnost prostovoljne namestitve aplikacije za sledenje oku\u017eb z novim koronavirusom s strani oseb brez oku\u017ebe ali odrejene karantene je ocenjena na kve\u010djemu 27 odstotkov prebivalstva. Kot je pokazala posebna izdaja Valiconove raziskave #Novanormalnost, sta glavna zadr\u017eka nezaupanje v zagotovila predstavnikov vlade in dvom v uspe\u0161nost.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":315409,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[16726,15632,1595],"source":[4511],"supertag":[5675],"acf":[],"yoast_head":"\n