V sporo\u010dilu za javnost ga je Pelosijeva ozna\u010dila za “vest kongresa” in izpostavila, da je v kongres v ve\u010d kot 30 letih delovanja prinesel moralno vodstvo. “John Lewis je vsak dan svojega \u017eivljenja posvetil temu, da bi vsem zagotovili svobodo in pravico,” je zapisala.<\/p>\n
“Amerika danes \u017ealuje ob izgubi enega najve\u010djih junakov ameri\u0161ke zgodovine,” je dejala o Lewisu, demokratskem \u010dlanu predstavni\u0161kega doma iz Georgie, ki je bil v kongresu 17 mandatov. Ozna\u010dila ga je za “titana gibanja za dr\u017eavljanske pravice, katerega dobrota, vera in pogum so preoblikovali na\u0161 narod”, poro\u010da francoska tiskovna agencija AFP.<\/p>\n
Kot sin zakupnika zemlje se je Lewis rodil leta 1940 v Alabami. Star je bil \u0161ele 21 let, ko je v za\u010detku 60. let prej\u0161njega stoletja postal ustanovni \u010dlan borcev za dr\u017eavljanske pravice temnopoltih Ameri\u010danov, ki so se borili proti rasni segregaciji v javnem prevozu ter postal eden vidnih borce za enakost in pravico.<\/p>\n
Bil je eden “velikih \u0161estih” vodij za dr\u017eavljanske pravice, med katerimi je bil tudi pozneje umorjeni Martin Luther King mlaj\u0161i. Bil je tudi najmlaj\u0161i soorganizator zgodovinskega pohoda na Washington 28. avgusta leta 1963, na katerem je imel Martin Luther King mlaj\u0161i znameniti govor “Imam sanje”. Na njem je ve\u010d kot 200.000 ljudi zahtevalo enakopravnost za vse dr\u017eavljane, govor pa je imel tudi Lewis, ki je bil \u0161e zadnji pre\u017eiveli govorec tega pohoda.<\/p>\n
Dve leti pozneje je skoraj izgubil \u017eivljenje, ko je vodil ve\u010d sto ljudi \u010dez most v mestu Selma v zvezni dr\u017eavi Alabama na pohodu za volilne pravice temnopoltih. Takrat je miroljubne protestnike, da bi pohod prepre\u010dila, napadla policija z oro\u017ejem, gumijevkami, solzivcem in psi. Na ta dan, ki je postal znan kot krvava nedelja, je Lewis utrpel po\u010deno lobanjo.<\/p>\n
Petdeset let zatem je leta 2015 skupaj z Barackom Obamo, prvim temnopoltim ameri\u0161kim predsednikom, znova pre\u010dkal ta most ob obele\u017eitvi obletnice pohoda.<\/p>\n
V kongres je bil prvi\u010d izvoljen leta 1986. Ob smrti so se mu poklonili tako demokratski kot republikanski kongresniki. Senator Mitch McConnell, vodja republikancev v senatu, je Lewisa izpostavil kot pionirskega vodjo gibanja za dr\u017eavljanske pravice, ki je tvegal svoje \u017eivljenje v boju proti rasizmu in se zavzemal za enakopravnost.<\/p>\n
Lewis zaradi zdravljenja raka v \u010detrti fazi zadnje mesece ni delal v kongresu, v Washington pa se je vrnil v za\u010detku junija sredi mno\u017ei\u010dnih protestov proti policijskemu nasilju po smrti temnopoltega Georga Floyda.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Dolgoletni ameri\u0161ki kongresnik in pionir boja za dr\u017eavljanske pravice John Lewis je umrl v 81. letu starosti, je v petek sporo\u010dila demokratska predsednica predstavni\u0161kega doma kongresa Nancy Pelosi. Lewis je decembra sporo\u010dil, da ima raka na trebu\u0161ni slinavki.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":427870,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[6965],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n