Slovenija po premierjevih besedah vsebino dogovora o sve\u017enju za obnovo Evrope po pandemiji covida-19, ki vklju\u010duje evropski prora\u010dun za obdobje 2021-2027 v vrednosti 1074 milijard evrov in sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov, pozdravlja kot velik dose\u017eek in robusten odgovor na koronsko krizo.<\/p>\n
Ta dogovor vliva po Jan\u0161evem prepri\u010danju tudi ve\u010d optimizma pred jesenjo ob bojazni, kaj bo z nadaljevanjem epidemiolo\u0161kega vala. “\u010clovek je po izbruhu pandemije v\u010dasih \u017ee malo obupal nad EU. Vsi smo veseli, da so pri\u0161li tudi svetli trenutki. Ta dogovor je zagotovo eden svetlih trenutkov,” je poudaril.<\/p>\n
Slovenija lahko v prihodnjih sedmih letih iz celotnega sve\u017enja ra\u010duna na 10,5 milijarde evrov, od tega na 6,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev, je povedal Jan\u0161a. V pogajanjih je uresni\u010dila klju\u010den strate\u0161ki cilj – dose\u017een je ambiciozen dogovor, ki je pomemben s finan\u010dnega in psiholo\u0161kega vidika, ter dosegla vse bistvene pogajalske cilje, je \u0161e izpostavil.<\/p>\n
V prihodnjih sedmih letih naj bi Slovenija po ocenah v okviru svoje nacionalne ovojnice prejela 2,9 milijarde evrov na podro\u010dju kohezijske politike in 1,6 milijarde evrov sredstev v okviru skupne kmetijske politike.<\/p>\n
Premier izpostavlja \u0161e zlasti to, da je Slovenija v kon\u010dnici pogajanj uspela iztr\u017eiti \u0161e dodatnih 350 milijonov evrov za razvitej\u0161o od svojih dveh kohezijskih regij, Zahodno Slovenijo, ki se je zaradi svoje razvitosti soo\u010dala z ob\u010dutnim padcem kohezijskih sredstev.<\/p>\n
S tem je Slovenija uspela zadr\u017eati primerljiv obseg sredstev, ki ga je na podro\u010dju kohezijske politike prejemala v obdobju 2014-2020. Kohezijska regija Vzhodna Slovenija bo po novem upravi\u010dena do trinajst odstotkov ve\u010d sredstev, kot jih prejema v obstoje\u010dem finan\u010dnem obdobju.<\/p>\n
Poleg tega bo Slovenija upravi\u010dena \u0161e do dodatnih 2,1 milijarde nepovratnih sredstev in imela bo na voljo do 3,6 milijarde evrov posojil v okviru novega instrumenta za okrevanje, jedrnega dela 750-milijardnega sklada za okrevanje.<\/p>\n
Na podro\u010dju skupne kmetijske politike je Slovenija uspela zadr\u017eati obseg neposrednih pla\u010dil nominalno na enaki primerljivi ravni kot v obstoje\u010dem obdobju in uspela bistveno izbolj\u0161ati predlog Evropske komisije glede razvoja pode\u017eelja ter pridobiti posebno alokacijo v vi\u0161ini 50 milijonov evrov.<\/p>\n
Slovenija tako tudi v obdobju 2021-2027 ostaja neto prejemnica sredstev prora\u010duna EU – tako v okviru ve\u010dletnega finan\u010dnega okvira kot v okviru novega instrumenta za okrevanje.<\/p>\n
Jan\u0161a, ki se je kot slovenski premier o ve\u010dletnem evropskem prora\u010dunu pogajal tako leta 2005 kot leta 2013, pravi, da je bilo tokrat druga\u010de, saj je EU po brexitu druga\u010dna. Razmerja sil so druga\u010dna, vzpostavljajo se nova ravnote\u017eja, kar je dodatno prispevalo k temu, da so pogajanja trajala \u0161tiri dni. To ni nujno nekaj slabega, saj je ve\u010d manevrskega prostora za manj\u0161e dr\u017eave, je ocenil.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Z vrha EU odhajamo zadovoljni, Slovenija lahko iz celotnega sve\u017enja za obnovo Evrope po pandemiji covida-19 ra\u010duna na 10,5 milijarde evrov, je po koncu maratonskih pogajanj v Bruslju ocenil premier Janez Jan\u0161a. Slovenija ostaja neto prejemnica iz evropskega prora\u010duna, je poudaril.<\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":417646,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[2391,5845,15632,1595,8975],"source":[4511],"supertag":[7541,5675],"acf":[],"yoast_head":"\n