\u010ceprav je predsednik Evropskega sveta Charles Michel v predlogu, ki ga je predstavil v ponedeljek zve\u010der, \u0161e prete\u017eno ohranil svoj prvotni predlog, ki ni u\u017eival potrebnega soglasja, so nato voditelji dosegli druga\u010den kompromis.<\/p>\n
Ta kompromis o povezavi med vladavino prava in evropskim prora\u010dunom se neuradno tolma\u010di kot zmaga mad\u017earskega premierja Viktorja Orbana, saj rahlja sprva predvideno vez med spo\u0161tovanjem vladavine prava in kori\u0161\u010denjem evropskih sredstev.<\/p>\n
Po neuradnih informacijah so kompromis skovali voditelji Nem\u010dije, Francije, vi\u0161egrajske \u010detverice, Latvije in var\u010dne \u010detverice, na zasedanju pa ga je ob vsesplo\u0161ni podpori predstavil latvijski premier Kri\u0161janis Karin\u0161.<\/p>\n
Voditelji v sklepih izpostavijo, da je treba zavarovati finan\u010dne interese EU v skladu s splo\u0161nimi na\u010deli v pogodbah EU, \u0161e zlasti 2. \u010dlena, ki se nana\u0161a na temeljne vrednote.<\/p>\n
Izpostavijo tudi pomen spo\u0161tovanja vladavine prava in napovedujejo, da bodo na tej podlagi vzpostavili ureditev pogojevanja za za\u0161\u010dito prora\u010duna in sklada za okrevanje. Komisija bo v primeru kr\u0161itev predlagala ukrepe, o katerih bodo \u010dlanice odlo\u010dile s kvalificirano ve\u010dino. Voditelji se bodo k temu vpra\u0161anju vrnili hitro, \u0161e pi\u0161e v sklepih. Odlo\u010ditev so torej dejansko prelo\u017eili.<\/p>\n
Orban je sicer izpostavljal, da ne nasprotuje povezavi med vladavino prava in evropskim prora\u010dunom kot taki, temve\u010d \u017eeli, da se to naredi temeljito, kar pa terja \u010das. \u010clanice je tudi pozval, naj namesto uvajanja novih mehanizmov najprej kon\u010dajo postopek po 7. \u010dlenu, saj v okviru tega postopka odlo\u010ditve \u010dlanic glede vladavine prava in Mad\u017earske \u0161e ni.<\/p>\n
Postopek na podlagi 7. \u010dlena, spro\u017een \u017ee pred leti, ki v skrajnem primeru za kr\u0161iteljico temeljnih evropskih vrednot predvideva odvzem glasovalnih pravic, je v razpravah \u010dlanic unije zastal, ker ni zadostne volje za ukrepanje proti Mad\u017earski. Enako velja v primeru Poljske, ki je prav tako v tem postopku.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Povezava vladavine prava in evropskega prora\u010duna je bila eno klju\u010dnih odprtih vpra\u0161anj v pogajanjih o sve\u017enju za obnovo Evrope po pandemiji novega koronavirusa. Poljska in Mad\u017earska sta na\u010drtovani povezavi vseskozi nasprotovali. V razpravi na vrhu je podobne zadr\u017eke kot ti dr\u017eavi po neuradnih informacijah izrazila tudi Slovenija.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":403048,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[1910,2534],"source":[4511],"supertag":[6103],"acf":[],"yoast_head":"\n