Sklad za okrevanje: 390 milijard za nepovratna sredstva, 360 milijard za posojila<\/b><\/p>\n
Krovni obseg sklada kljub nekaterim druga\u010dnim napovedim ostaja 750 milijard evrov. Za nepovratna sredstva je predvidenih 390 milijard, za posojila pa 360 milijard evrov. To je ob\u010dutno zmanj\u0161anje nepovratnih sredstev, za katera sta bili najprej predvideni dve tretjini celotnega sklada.<\/p>\n
To je kompromis z var\u010dno \u010detverico – Nizozemsko, Avstrijo, Dansko in \u0160vedsko, ki je ob podpori Finske nasprotovala nepovratnim sredstvom oziroma zahtevala, da se njihov obseg \u010dim bolj oklesti. \u010cetverica je v zameno za popu\u0161\u010danje dobila tudi radodarne rabate v enkratnih zneskih. Rabat ima sicer tudi Nem\u010dija.<\/p>\n
Skupno zadol\u017eevanje in novi lastni viri<\/b><\/p>\n
Bistvo sve\u017enja je za\u010dasen dvig praga lastnih virov za 0,6 odstotne to\u010dke, ki bo Evropski komisiji omogo\u010dil zadol\u017eevanje na finan\u010dnih trgih in s tem financiranje okrevanja. Ta pandemi\u010dni dolg, tudi nepovratna sredstva, bo treba vrniti. Voditelji so se zavezali, da bodo to storili do konca leta 2058. Ukrep dviga praga lastnih virov morajo ratificirati tudi nacionalni parlamenti.<\/p>\n
Da bi pandemi\u010dni dolg la\u017ee odpla\u010dali, so se voditelji danes zavezali, da si bodo v prihodnjih letih prizadevali za uvedbo novih lastnih virov. Prvi korak bo novi lastni vir na podlagi nerecikliranih plasti\u010dnih odpadkov, ki naj bi ga uvedli z januarjem prihodnje leto.<\/p>\n
Poleg tega bo Evropska komisija v za\u010detku prihodnjega leta predlagala mehanizem obdav\u010denja oglji\u010dno intenzivnih industrijskih proizvodov, ki jih unija uva\u017ea iz tretjih dr\u017eav, in digitalno dajatev s ciljem njune uvedbe najpozneje do januarja 2023. Predlagala bo tudi prenovo sheme trgovanja z izpusti, konkretno mo\u017enost njene raz\u0161iritve na letalstvo in pomorstvo.<\/p>\n
Unija si bo v prihodnjih sedmih letih prizadevala tudi za uvedbo dodatnih novih lastnih virov, ki lahko vklju\u010dujejo tudi davek na finan\u010dne transakcije. Ta davek sicer po propadlem poskusu njegove uvedbe na ravni EU \u017ee leta neuspe\u0161no posku\u0161a uvesti skupina voljnih \u010dlanic, med njimi Slovenija.<\/p>\n
Instrument za okrevanje in odpornost – klju\u010d za nacionalne ovojnice<\/b><\/p>\n
Jedrni del sklada je instrument za okrevanje in odpornost. Zanj je predvidenih 672,5 milijarde evrov, od tega 312,5 milijarde za nepovratna sredstva in 360 milijard za posojila.<\/p>\n
Eno od klju\u010dnih odprtih vpra\u0161anj v pogajanjih je bil na\u010din izra\u010dunavanja nacionalnih ovojnic v okviru tega instrumenta. Komisija je predlagala, naj klju\u010d temelji na podatkih o brezposelnosti v obdobju 2015-2019. Ta predlog je spro\u017eil ostre kritike, ker da ne upo\u0161teva posledic pandemije.<\/p>\n
Na koncu je bil dose\u017een dogovor, da bo 70 odstotkov sredstev dodeljenih v letih 2021 in 2022 na podlagi merila komisije s poudarkom na brezposelnosti, preostalih 30 odstotkov pa do konca leta 2023 na podlagi padca BDP v obdobju 2020 in 2021.<\/p>\n
Odlo\u010danje o izpla\u010dilih sredstev iz instrumenta za okrevanje<\/b><\/p>\n
Pomembna to\u010dka pogajanj je bilo tudi vpra\u0161anje upravljanja sredstev iz instrumenta za okrevanje, saj je nizozemski premier Mark Rutte zahteval mo\u017enost veta na izpla\u010dilo teh sredstev.<\/p>\n
\u010clanice bodo morale pripraviti nacionalne na\u010drte za okrevanje, v katerih bodo podrobno opredelile porabo sredstev, pri \u010demer morajo upo\u0161tevati evropska reformna, prora\u010dunska in nalo\u017ebena priporo\u010dila.<\/p>\n
\u010clanice morajo nacionalne na\u010drte potrditi s kvalificirano ve\u010dino na podlagi predloga komisije, sicer pa je bilo predvideno, da o dejanskem izpla\u010dilu sredstev odlo\u010di komisija zgolj ob upo\u0161tevanju mnenja \u010dlanic. To za Rutteja ni bilo dovolj. Zahteval je soglasje.<\/p>\n
Problem so re\u0161ili s posebno “zasilno zavoro”. \u010ce bo neka \u010dlanica menila, da obstajajo prevelika odstopanja od reform, bo lahko zahtevala napotitev zadeve na vrh EU, ki odlo\u010ditve sicer vselej sprejema s konsenzom, a sklepi dolo\u010dajo le, da mora vrh o zadevi “iz\u010drpno razpravljati”.<\/p>\n
Vladavina prava in evropska sredstva<\/b><\/p>\n
Prvotni predlog povezave spo\u0161tovanja vladavine prava in kori\u0161\u010denja evropskega denarja je medtem precej razvodenel. Voditelji so odlo\u010ditev o tem vpra\u0161anju dejansko prelo\u017eili. Kompromis velja za zmago mad\u017earskega premierja Viktorja Orbana, ki je ob podpori Poljske in Slovenije nasprotoval na\u010drtovani povezavi.<\/p>\n
Voditelji sicer izpostavijo pomen spo\u0161tovanja vladavine prava in napovedujejo, da bodo na tej podlagi vzpostavili ureditev pogojevanja za za\u0161\u010dito prora\u010duna in sklada za okrevanje. Komisija bo v primeru kr\u0161itev predlagala ukrepe, o katerih bodo \u010dlanice odlo\u010dile s kvalificirano ve\u010dino. Voditelji se bodo k temu vpra\u0161anju vrnili hitro, \u0161e pi\u0161e v sklepih.<\/p>\n
Podnebno pogojevanje<\/b><\/p>\n
Dogovor vklju\u010duje podnebno pogojevanje. 30 odstotkov vseh sredstev iz sve\u017enja za obnovo Evrope po pandemiji bo treba nameniti za uresni\u010devanje zelenih ciljev. Pogoj bo tudi zavezanost cilju podnebne nevtralnosti do leta 2050, h kateremu Poljska \u0161e ni pristopila.<\/p>\n
1074 milijard evrov za prora\u010dun za obdobje 2021-2027<\/b><\/p>\n
Prihodnji sedemletni prora\u010dun je bil tokrat povsem na stranskem tiru. Ka\u017ee, da je bil dejansko skozi stranska vrata z nekaterimi kirur\u0161kimi spremembami sprejet februarski kompromisni predlog, na podlagi katerega so pogajanja tedaj klavrno propadla. Krovni obseg je nekoliko manj\u0161i, kot je bilo predvideno pred pandemijo in skladom za okrevanje.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Voditelji \u010dlanic EU danes v Bruslju dosegli dogovor o sve\u017enju za obnovo Evrope po pandemiji novega koronavirusa, ki vklju\u010duje prihodnji sedemletni prora\u010dun unije v vrednosti 1074 milijard evrov in novi sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov. To naj bi bil evropski Marshallov na\u010drt za spoprijem z zgodovinsko recesijo.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":428061,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[4548,15632,16759,10408],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n