Slovenija s to\u017ebo spodbija delegirani akt, ki je za\u010del veljati sredi leta 2017 in po katerem lahko Hrva\u0161ka ime sorte grozdja teran uporablja za vino z za\u0161\u010diteno ozna\u010dbo porekla Hrvatska Istra pod pogojem, da sta naziva Hrvatska Istra in teran na istem vidnem polju ter da je napis teran manj\u0161i.<\/p>\n
Konkretno Slovenija spodbija uporabo pooblastila komisije na podlagi tretjega odstavka 100. \u010dlena uredbe o skupni ureditvi kmetijskih trgov oziroma uredbe 1308\/2013, ki je za\u010dela veljati 1. januarja 2014, in sicer tako z vsebinskega vidika kot njegovo retroaktivno uporabo.<\/p>\n
Tretji odstavek 100. \u010dlena dolo\u010da: “Kadar ime sorte vinske trte vsebuje za\u0161\u010diteno ozna\u010dbo porekla ali za\u0161\u010diteno geografsko ozna\u010dbo ali je sestavljeno iz nje, se to ime ne uporablja za ozna\u010devanje kmetijskih proizvodov. Da se upo\u0161tevajo obstoje\u010de prakse ozna\u010devanja, se na komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s \u010dlenom 227, s katerimi dolo\u010di izjeme od tega pravila.”<\/p>\n
Slovenija meni, da je izjema nezakonita, zavajajo\u010da za potro\u0161nike in da povzro\u010da gospodarsko \u0161kodo slovenskim pridelovalcem terana. Trdi tudi, da bi bilo treba to vpra\u0161anje re\u0161iti ob pristopu \u010dlanice k uniji, kar potrjuje tudi praksa, saj je primer terana edini, ko je komisija izjemo dodelila \u0161ele \u0161tiri leta po vstopu nove \u010dlanice v unijo.<\/p>\n
Po soo\u010denju stali\u0161\u010d Slovenije ter Evropske komisije in Hrva\u0161ke decembra lani je bilo neuradno mogo\u010de sli\u0161ati, da je izid zelo nehvale\u017eno napovedovati. Sodnica poro\u010devalka, Latvijka Inga Reine, je \u0161e zlasti komisijo temeljito izpra\u0161ala o postopkovnih vidikih, predvsem o retroaktivnosti ukrepa. Vpra\u0161anja so se med drugim nana\u0161ala tudi na slovenski argument, da gre za zavajanje potro\u0161nikov.<\/p>\n
Komisija trdi, da se Slovenija glede na to, da je v preteklosti spreminjala ime zadevnega vina, ne more sklicevati na kakr\u0161no koli zavajanje potro\u0161nikov. V sklepnem nagovoru je zatrdila, da je njena re\u0161itev uravnote\u017eena, kar potrjuje dejstvo, da se obe strani \u0161e vedno prito\u017eujeta, ter se obregnila ob vztrajanje pri popolnoma formalisti\u010dni interpretaciji prava unije.<\/p>\n
V primeru, da Slovenija to to\u017ebo dobi, lahko gre po neuradnih informacijah v novo to\u017ebo za denarne kazni zaradi kr\u0161itve prava EU. Sicer pa je po sodbi Splo\u0161nega sodi\u0161\u010da EU mogo\u010da prito\u017eba na Sodi\u0161\u010de EU.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Splo\u0161no sodi\u0161\u010de EU v Luksemburgu bo odlo\u010ditev v primeru slovenske to\u017ebe proti Evropski komisiji zaradi dodelitve izjeme Hrva\u0161ki pri uporabi imena teran izreklo 9. septembra, so za STA potrdili na kmetijskem ministrstvu. Slovenija, ki je teran v EU zavarovala z za\u0161\u010diteno ozna\u010dbo porekla, je to\u017ebo vlo\u017eila septembra 2017.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":215990,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[1810,1595,6083],"source":[4511],"supertag":[5675],"acf":[],"yoast_head":"\n