Glede na \u0161tiri parametre Slovenija pri dveh – temeljna za\u0161\u010dita in dru\u017ebena vklju\u010denost – sodi med dr\u017eave s srednjim tveganjem, veliko tveganje pa si je Slovenija prislu\u017eila pri tr\u017eni pluralnosti in politi\u010dni neodvisnosti. Poslab\u0161anje je Slovenija zabele\u017eila na podro\u010dju temeljne za\u0161\u010dite in tr\u017ene pluralnosti, medtem ko tveganje glede politi\u010dne neodvisnosti in dru\u017ebene vklju\u010denosti v primerjavi s predhodnim poro\u010dilom ostaja enako.<\/p>\n
Najve\u010dje tveganje je opazno na podro\u010dju politi\u010dne neodvisnosti, kjer je Slovenija doseglo 69 odstotkov. Razlog za to je, da so \u0161tevilni mediji v lasti politi\u010dnih strank ali nekdanjih \u010dlanov in vidnih podpornikov. Prav tako obstaja navzkri\u017eje interesov med mediji in politiko, kar je \u0161e posebej o\u010ditno na lokalni in regionalni ravni.<\/p>\n
Drugi kazalniki velikega tveganja vklju\u010dujejo kazalnik koncentracije medijev, kar nakazuje na potrebo po bolj\u0161em nadzoru ustreznih organov, da bi prepre\u010dili sporne prevzeme ali zdru\u017eitve. Kazalniki o koncentraciji spletnih platform in uveljavljanju konkurence ter vpliv ogla\u0161evalcev in lastnikov na uredni\u0161ke vsebine prav tako predstavljajo podobno tveganje. Predvsem zaradi nadaljnjega razvoja koncentracije medijev in pomanjkanja regulativnih ukrepov, ki bi zagotovili, da na uredni\u0161ko vsebino ne vplivajo lastniki ali ogla\u0161evalski interesi.<\/p>\n
Veliko tveganje je prav tako pri kazalniku glede dostopa do medijev za lokalne ali regionalne oblasti, regionalne medije ter glede dostopa \u017eensk do medijev.<\/p>\n
V primerjavi z zadnjim poro\u010dilom iz leta 2018 leto\u0161nje poro\u010dilo navaja, da se v Sloveniji ni veliko spremenilo, kar je razvidno tudi iz ocen tveganja na posameznih podro\u010djih.<\/p>\n
“V Sloveniji je uresni\u010denih veliko vidikov medijskega pluralizma, vendar velikokrat le s koli\u010dinskega vidika. V vseh medijskih sektorjih je prisotno pomanjkanje raznolikosti in vpra\u0161anje gospodarske vzdr\u017enosti, kar se ka\u017ee v slabih in negotovih delovnih pogojih za \u0161tevilne zaposlene v medijih,” navaja poro\u010dilo. Ob tem dodaja, da so \u0161e vedno nekatera glavna vpra\u0161anja slovenske medijske krajine “velika koncentracija medijev, pomanjkanje transparentnosti lastni\u0161tva, majhno \u0161tevilo razli\u010dnih lokalnih in regionalnih novic (vklju\u010dno s dopisniki), slabi delovni pogoji, javni verbalni napadi, pogoste \u017ealitve politikov na dru\u017ebenih omre\u017ejih in pomanjkanje jasne digitalne ureditve”.<\/p>\n
Poro\u010dilo tudi poziva, da bi se morala slovenska medijska politika osredoto\u010diti na kratkoro\u010dne in dolgoro\u010dne ukrepe za podporo kakovostnim medijem in novinarstvu, kar vklju\u010duje takoj\u0161nje ukrepe ministrstva za kulturo in drugih pristojnih ministrstev pri dodeljevanju sredstev in uresni\u010devanju (novih) ukrepov za stabilno zaposlovanje novinarjev, dav\u010dne olaj\u0161ave za medije ali vsebine, ki so \u0161e posebej opredeljene kot javni interes, ter zagotoviti transparentnost finan\u010dnih struktur ob poskusih prevzema ali zdru\u017eitve medijev.<\/p>\n
Poro\u010dilo o Sloveniji sta pripravila Marko Milosavljevi\u0107 in Romana Biljak Gerjevi\u010d iz ljubljanske univerze.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V Sloveniji je glede medijskega pluralizma zaznati stagnacijo, ponekod tudi degradacijo, navaja danes predstavljeno poro\u010dilo o medijskem pluralizmu v EU, Tur\u010diji in Albaniji v letih 2018 in 2019, ki ga je pripravil Evropski univerzitetni in\u0161titut (EUI).<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":375845,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[4545,4615,1595],"source":[4511],"supertag":[5675,6103],"acf":[],"yoast_head":"\n